Torek, 9. 12. 2025, 8.04
1 ura
Menopavza ni bolezen – valunge je mogoče uspešno zdraviti
Menopavza je povsem naraven del ženskega življenja, a kljub temu ostaja tema, o kateri se še vedno premalo govori.
Mnoge ženske svoje težave tiho prenašajo, namesto da bi poiskale pomoč, čeprav danes obstajajo učinkovite možnosti za lajšanje simptomov. O tem smo se pogovarjali s prim. Lucijo Vrabič Dežman, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva ter predsednico Slovenskega menopavznega društva.
Menopavza – naravni dogodek, ne bolezen
"Menopavza sama po sebi ni obdobje, ampak dogodek – zadnja menstruacija v življenju ženske, od katere je preteklo vsaj leto dni," pojasnjuje prim. Vrabič Dežman.
Prim. Lucija Vrabič Dežman, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva ter predsednica Slovenskega menopavznega društva
Povprečno nastopi okoli 50. leta starosti, v razvitem svetu leto ali dve kasneje. Čeprav menopavza ni bolezen, pa prinaša številne telesne in čustvene spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Valunge – najbolj prepoznaven simptom menopavze
Med najbolj značilne simptome spadajo vročinski oblivi oziroma valunge, ki jih doživi približno tretjina žensk v izraziti obliki. "Ženske v hipu zardijo, postane jim vroče, oblije jih znoj, že naslednji trenutek pa jih lahko zebe. To se lahko ponavlja večkrat na dan – tudi do štiridesetkrat – in pogosto tudi ponoči, kar povzroča nespečnost, izčrpanost in razdražljivost," opisuje ginekologinja. Valunge so lahko prisotne nekaj mesecev ali pa trajajo več let – povprečno od pet do sedem – in močno vplivajo na vsakdanje življenje ženske.
Zdravljenje: hormonsko ali nehormonsko
Dobro novico predstavlja dejstvo, da danes nobeni ženski ni treba prenašati simptomov menopavze v tišini, saj obstaja več učinkovitih načinov zdravljenja. "Kratkoročne simptome, kot so valunge, nespečnost in razdražljivost, lahko uspešno zdravimo tako z zdravili hormonskega kot tudi nehormonskega izvora," pojasnjuje prim. Vrabič Dežman. Izbira terapije je odvisna od več dejavnikov – od intenzivnosti težav, splošnega zdravstvenega stanja, pridruženih bolezni in tudi osebnih želja ženske. "Zdravljenje mora biti individualno. Le če se ženska z njim strinja in ga redno uporablja, je uspeh zagotovljen."
Zakaj je obisk ginekologa ključnega pomena
Mnoge ženske se kljub težavam ne odločijo za obisk ginekologa, pogosto v upanju, da bodo simptomi sčasoma izzveneli. A po besedah prim. Vrabič Dežman je prav zgodnji posvet ključnega pomena: "Za pogovor o menopavzi ni nikoli prezgodaj, predolgo odlašanje pa nima smisla. Le ginekolog lahko na podlagi pogovora in pregleda predlaga ustrezno zdravljenje." Dodaja, da so perimenopavza (obdobje pred menopavzo), menopavza in postmenopavza (obdobje po menopavzi) povsem naravna življenjska obdobja, zato o njih ni treba molčati. "Ginekologi lahko pomagamo le, če ženske spregovorijo o svojih težavah. Številne po začetku zdravljenja dobesedno na novo zaživijo."
Nezdravljeni simptomi lahko vplivajo na zdravje
Nezdravljeni vazomotorni simptomi (vročinski oblivi, nočno potenje) ne vplivajo le na počutje, temveč imajo lahko tudi dolgoročne posledice. "Poleg utrujenosti, motenega spanja in zmanjšane koncentracije lahko vodijo v anksioznost, depresijo ter povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, osteoporozo in metabolične spremembe, kot sta povečanje telesne mase in izguba mišične mase," opozarja prim. Vrabič Dežman.
Poziv ženskam: ne trpite v tišini
"Menopavza, skupaj s simptomi perimenopavze in postmenopavze, je naravni del življenja, vendar to ne pomeni, da moramo njene simptome sprejeti kot neizogibno usodo. Danes imamo na voljo številne varne in učinkovite možnosti za lajšanje težav. Pomembno je, da ženske pravočasno poiščejo pomoč," poudarja sogovornica.
Obenem spodbuja tudi družino in prijatelje, naj ženske pri tem podprejo: "Po menopavzi ženske preživimo še tretjino svojega življenja. Zato je prav, da v tem obdobju poskrbimo zase, si vzamemo več časa za gibanje, počitek in lastno dobro počutje."
Vsebina je nastala v sodelovanju z družbo Astellas Pharma.
