Petek, 12. 12. 2025, 18.04
1 mesec, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Zelenski se je oglasil iz mesta, ki naj bi bilo po Putinovih besedah rusko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,90
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Kupjansk, kjer je posnel video in v njem vojakom čestital ob dnevu ukrajinskih kopenskih sil.
Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je danes povedal, da Rusija zavrača predlog ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih v okviru pogajanj glede konca vojne odločati na referendumu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Zelenski se je medtem na presenečenje vseh javil iz mesta Kupjansk, za katerega Rusi trdijo, da so ga v celoti zasedli.
20.49 Ukrajina in Evropa pred pogajanji o ozemlju želita jasna varnostna zagotovila ZDA
18.51 V ruskem napadu na Odeso poškodovan turški trajekt
18.03 Zelenski v ponedeljek v Berlinu z evropskimi voditelji
16.18 Zelenski se je oglasil iz mesta, ki naj bi ga po Putinovih besedah rusko
15.06 Moskva zavrača pobudo Zelenskega za referendum o zasedenih ukrajinskih ozemljih
13.53 Nemčija okrivila Rusijo za kibernetski napad in vmešavanje v volitve
12.28 Ruska centralna banka toži Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja
10.28 Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrov
10.20 Ukrajina in Rusija z novimi medsebojnimi napadi
20.49 Ukrajina in Evropa pred pogajanji o ozemlju želita jasna varnostna zagotovila ZDA
Evropejci želijo od ZDA pridobiti jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, preden bi se nadaljevala pogajanja o ukrajinskih ozemljih, ki jih zaseda Rusija, so danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočile oblasti v Parizu. Pri tem so kot potencialen vzor navedli peti člen severnoatlantske pogodbe.
Evropa od Američanov v okviru pogajanj glede končanja vojne v Ukrajini pričakuje nekaj podobnega, kot so zagotovila v petem členu severnoatlantske pogodbe, je po navedbah AFP danes sporočil eden od svetovalcev francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Peti člen severnoatlantske pogodbe zadeva kolektivno obrambo in med drugim navaja, da napad na eno članico zveze Nato pomeni napad na vse.
"Potrebna je popolna preglednost glede varnostnih jamstev, ki jih lahko Evropejci in Američani ponudijo Ukrajincem, preden se doseže kakršen koli dogovor o spornih ozemeljskih vprašanjih," je še sporočilo francosko predsedstvo.
Ob intenzivnih diplomatskih prizadevanjih v povezavi z vojno v Ukrajini je v zadnjih dneh med drugim postalo jasno, da so zasedena ukrajinska ozemlja, zlasti v regiji Doneck, ena od ključnih točk, glede katerih pogajalci za zdaj ne uspejo doseči soglasja.
Evropa in Ukrajina vztrajata, da želita pred kakršnimkoli dogovorom od ZDA prejeti jasna in trdna varnostna zagotovila v primeru nove ruske agresije. ZDA na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom pritiskajo, da bi dogovor dosegli čim prej, Rusija pa vztraja pri svojih zahtevah in poudarja, da mora končni mirovni načrt vključevati varnostna jamstva tudi za Rusijo. Pri tem je za Moskvo med drugim ključno, da Ukrajina ne sme postati članica zveze Nato.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo v ponedeljek v Berlinu srečal z voditelji evropskih držav, EU in Nata, je v četrtek sporočil tudi, da so varnostna jamstva eden najpomembnejših elementov za vse nadaljnje korake v pogajanjih. Ob tem je menil, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu, kar je Moskva danes zavrnila.
18.51 V ruskem napadu na Odeso poškodovan turški trajekt
V ruskem napadu na pristanišče pri ukrajinskem mestu Odesa je bil danes poškodovan tudi trajekt, ki je plul pod turško zastavo, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdile ukrajinske oblasti. Turčija se je medtem danes znova zavzela za to, da bi se obe strani vzdržali napadov v Črnem morju, zlasti na energetske objekte in pristanišča.
"Rusija je izvedla raketni napad na civilno pristaniško infrastrukturo v regiji Odesa. V pristanišču ob Črnem morju je bil poškodovan trajekt, ki je plul pod turško zastavo. Žrtev ni bilo," je na Telegramu sporočil ukrajinski minister za obnovo Oleksij Kuleba.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na omrežju X prav tako potrdil, da je ruska vojska danes izvedla raketni napad v regiji Odesa, pred tem pa je tam ponoči napadla tudi energetsko infrastrukturo.
"Današnji ruski napad, tako kot mnogi drugi pred njim, ni imel - in tudi ni mogel imeti - nobenega vojaškega namena. Poškodovano je bilo civilno plovilo v pristanišču Čornomorsk. To ponovno dokazuje, da Rusi zavračajo trenutno priložnost za diplomacijo in nadaljujejo vojno, katere cilj je uničiti normalno življenje v Ukrajini," je zapisal.
Zelenski je pred tem v četrtek potrdil tudi, da Turčija, ki praktično že od samega začetka vojne v Ukrajini izpostavlja pomen pomorske varnosti v Črnem morju, pripravlja predlog omejenega premirja, osredotočenega na energetske objekte in pristanišča.
Turčija je v zadnjem času že večkrat pozvala tako Rusijo kot Ukrajino, naj se vzdržita napadov v Črnem morju.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ravno danes ruskemu voditelju Vladimirju Putinu predlagal, da bi Rusija uvedla prekinitev ognja, omejeno na pristanišča in drugo infrastrukturo v Črnem morju. Poleg današnjega ruskega napada v Odesi so tudi ukrajinske sile v zadnjem času v Črnem morju napadle več tankerjev, povezanih z Rusijo, kar po mnenju Ankare ogroža pomorsko varnost na območju.
18.03 Zelenski v ponedeljek v Berlinu z evropskimi voditelji
Nemški kancler Friedrich Merz bo v ponedeljek v Berlinu sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v ospredju njegovega obiska bodo pogajanja glede načrta za končanje vojne v Ukrajini. Pogovorom se bodo po navedbah nemške vlade zvečer pridružili številni voditelji evropskih držav, pa tudi EU in zveze Nato.
Zelenski se bo v ponedeljek udeležil nemško-ukrajinskega poslovnega foruma in s kanclerjem razpravljal o stanju mirovnih pogajanj v Ukrajini. "Zvečer se bodo pogovorom pridružili številni voditelji evropskih držav ter EU in Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius.
Merz je medtem danes ob obisku v Heidelbergu povedal, da v teh dneh potekajo intenzivni pogovori glede končanja vojne v Ukrajini, še vedno pa je treba razjasniti in zagotoviti varnostna jamstva za Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Pripravljeni smo prispevati svoj delež. Potrebni bodo tudi prispevki s strani ZDA," je dejal Merz. Vprašanje, kako in v kakšnih podrobnostih bodo varnostna jamstva za Ukrajino vključeno v celotni koncept mirovnega načrta, pa po njegovih besedah ostaja odprto.
"Poskušamo vključiti ameriško vlado v pogovore, ki jih imamo med seboj, pa tudi z ukrajinsko vlado in ukrajinskim predsednikom," je dodal nemški kancler.
Predsednik ZDA Donald Trump je medtem v četrtek namignil, da bi se lahko ameriška delegacija v soboto udeležila pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini. Pri tem ni jasno, ali je imel v mislih ponedeljkovo srečanje v Berlinu, ki ga je nemška vlada potrdila danes.
Trump je dodal, da se bo ameriška delegacija srečanja udeležila le, če bodo v Washingtonu menili, da bo obetavno, ZDA pa bi po njegovih besedah lahko sodelovale pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.
Zelenski je pred tem na četrtkovem srečanju t. i. koalicije voljnih za Ukrajino prav tako poudaril, da si Kijev prizadeva za zanesljiva varnostna jamstva, pri čemer računa na podporo ZDA. Pomen varnostnih jamstev za Ukrajino in Evropo so večkrat izpostavili tudi drugi evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
18.00 Erdogan Putinu predlagal uvedbo omejene prekinitve ognja
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu predlagal, da bi Rusija v vojni z Ukrajino uvedla prekinitev ognja, omejeno zlasti na energetske objekte in pristanišča. Predlog sledi nedavnim ukrajinskim napadom na z Rusijo povezane tankerje v Črnem morju, ki vplivajo na Turčijo in ogrožajo pomorsko varnost na območju.
Iz urada turškega predsednika so sporočili, da je Erdogan uvedbo prekinitve ognja v omejenem obsegu Putinu predlagal ob robu današnjega mednarodnega foruma v Turkmenistanu.
Iz urada turškega predsednika so sporočili, da je Erdogan uvedbo prekinitve ognja v omejenem obsegu Putinu predlagal ob robu današnjega mednarodnega foruma v Turkmenistanu. Dejal mu je, da bi bilo omejeno premirje "posebej koristno" uveljaviti za pristanišča in energetske objekte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predlog sledi nedavnim ukrajinskim napadom, zlasti z droni, na z Rusijo povezane tankerje v Črnem morju. Ti namreč po oceni Turčije, ki nadzoruje bosporsko ožino, ki je ključna tako za izvoz ruske nafte kot ukrajinskega žita, predstavljajo "zaskrbljujoče zaostrovanje" konflikta.
Da Ankara, ki sicer praktično že od samega začetka vojne v Ukrajini izpostavlja pomen pomorske varnosti v Črnem morju, pripravlja predlog omejenega premirja, usmerjenega na energetske objekte in pristanišča, je v četrtek v Kijevu potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Glavni poudarek njegove izjave za javnost je bil sicer ta, da si ZDA v okviru dogovora za končanje vojne prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega "prostega gospodarskega območja" na vzhodu Ukrajine.
16.19 Zelenski se je oglasil iz mesta, ki naj bi ga po Putinovih besedah "osvobodili"
Ukrajinske sile so ponovno zavzele severne dele mesta Kupjansk v vzhodni Harkovski regiji, je sporočila ukrajinska vojska. Poveljnik Ihor Obolenski je povedal, da so v okviru operacije osvobodili tudi več okoliških vasi in da so obkolili več sto ruskih vojakov.
Dank des erfolgreichen Einsatzes der ukrainischen Truppen wurde der Feind in Kupjansk eingekesselt und der gesamte nordwestliche Stadtrand befreit.- DeepState
— Andy Schneider (@AndySch64494719) December 12, 2025
Der schwierige und langwierige Einsatz dauert an, da sich die Russen-Enklaven noch immer im Stadtzentrum befinden. pic.twitter.com/MZZ2DlmGzW
"Dolgo časa niso razumeli, kaj se dogaja, zdaj pa vedo, da so obkoljeni," je o ruskih enotah povedal Obolenski za Ukrajinsko Pravdo.
Glede na zemljevide bojišča, ki jih je objavil Kijev, so vsaj tri vasi severno in zahodno od Kupjanska spet pod ukrajinskim nadzorom. Moskva je prejšnji mesec trdila, da je mesto v celoti zavzela.
Den 20 november meddelade den ryske generalstabschefen Valerij Gerasimov bunkergubben Putin att hela Kupjansk minsann var erövrat och tusentals ukrainare sas vara omringade. Den 12 december står Volodymyr Zelenskyj vid infarten till Kupjansk 1,2 km från omringade och avskurna… pic.twitter.com/zcJKRtdqwb
— Fria Ukraina (@FriaUkraina) December 12, 2025
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Kupjansk, kjer je posnel video in v njem vojakom čestital ob dnevu ukrajinskih kopenskih sil. Povedal je, da ukrajinski vojaki na tem območju dosegajo dobre rezultate, in ob tem zavrnil ruske trditve o popolnem nadzoru nad mestom.
"Danes sem na bojišču v Kupjansku z našimi vojaki, ki tukaj dosegajo pomembne rezultate za Ukrajino. Rusi veliko govorijo o Kupjansku, poglejmo, kako je videti," je rekel Zelenski in se zahvalil vsem enotam, ki sodelujejo v bojih.
Rusija je zavzela Kupjansk v prvih tednih invazije leta 2022, vendar ga je ukrajinska vojska pozneje istega leta ponovno zavzela. Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden ponovil, da je Kupjansk v rokah Moskve, med obiskom Kirgizistana v četrtek pa je dejal, da je mesto popolnoma v njihovih rokah.
15.06 Moskva zavrača pobudo Zelenskega za referendum o zasedenih ukrajinskih ozemljih
Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je danes povedal, da Rusija zavrača predlog ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih v okviru pogajanj glede konca vojne odločati na referendumu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Moskva po Ušakovih besedah vztraja pri svojih zahtevah.
"To ozemlje je rusko ozemlje," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Ušakov, svetovalec za zunanjo politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer se je po navedbah DPA skliceval na priključitev ukrajinskih ozemelj nekaj mesecev po začetku ruske invazije leta 2022.
Rusija si je septembra 2022 enostransko priključila ukrajinske regije Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk, čeprav v celoti zaseda samo Lugansk.
Zasedena ukrajinska ozemlja so zdaj ključen del pogajanj o končanju vojne v Ukrajini. Zelenski je v četrtek povedal, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu oziroma volitvah. ZDA pritiskajo, da bi dogovor dosegli čim prej, Ukrajinci pa želijo jasen dogovor o prihodnosti zasedenih ozemelj, zlasti regije Doneck, in trdna varnostna zagotovila zaveznic v primeru nove ruske agresije.
Ušakov je danes ponovno izpostavil zahtevo Moskve, da bi se ukrajinska vojska morala v celoti umakniti iz Donbasa, kjer brani še približno 20 odstotkov ozemlja regije Doneck.
ZDA po besedah Zelenskega predlagajo vzpostavitev demilitariziranega območja ob frontni črti v Donecku na vzhodu Ukrajine, s katerim bi ločili obe vojski.
Ušakov je danes povedal, da bi se Rusija s tem lahko strinjala. "Zelo mogoče je, da tam ne bo nobenih oboroženih sil, niti ruskih niti ukrajinskih. Kljub temu pa bosta tam prisotni nacionalna garda in naša policija – vse, kar je potrebno za vzdrževanje reda in organizacijo življenja," je rekel.
Putinov svetovalec je še povedal, da Ukrajina želi doseči, da bi med pogajanji z ZDA v mirovni načrt vključili predloge, ki so za Moskvo nesprejemljivi. Dodal je, da Rusija še ni dobila vpogleda v dokumente, o katerih se Ukrajinci pogajajo s predstavniki ZDA in evropskih držav.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem v sredo po poročanju ruskih medijev povedal, da Rusija nima namena napasti Evrope in je pripravljena to tudi uradno potrditi. "Kar zadeva pomisleke Evrope glede Rusije, (...) ne morem razumeti motivov evropskih voditeljev. Predsednik Putin je jasno povedal, da ne gojimo nobenih agresivnih načrtov proti članicam Nata ali EU. Pripravljeni smo ustrezna jamstva formalizirati pisno, v pravnem dokumentu," je poudaril.
13.53 Nemčija okrivila Rusijo za kibernetski napad in vmešavanje v volitve
Kot je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, Nemčija odgovornost za kibernetski napad na svoj organ za nadzor zračnega prometa avgusta lani pripisuje ruski hekerski skupini APT28, znani tudi kot Fancy Bear, ki naj bi bila povezana z rusko vojaško obveščevalno službo GRU.
"Naši obveščevalni izsledki dokazujejo, da je za ta napad odgovorna ruska vojaška obveščevalna služba GRU," je povedal.
Dodal je, da so ugotovili tudi, da je Rusija z dezinformacijsko kampanjo poskušala vplivati na nemške predčasne parlamentarne volitve februarja letos, na katerih je zmagalo konservativno zavezništvo CDU/CSU sedanjega kanclerja Friedricha Merza. Po njegovih besedah je v okviru kampanje Storm 1516 Rusija poskušala vplivati tudi na notranje zadeve Nemčije nasploh.
Napovedal je, da bo Berlin v luči omenjenih ugotovitev v sodelovanju z evropskimi partnerji sprejel ustrezne protiukrepe, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Nemške oblasti že dlje časa zaznavajo povečanje hibridnih groženj iz Rusije.
V zadnjih mesecih se je v državi zvrstilo več incidentov z droni nad letališči in vojaškimi lokacijami. O podobnih incidentih so poročali tudi iz Danske, Norveške, Belgije, Poljske, Romunije in Estonije, pri čemer so nekatere od teh držav odgovornost zanje pripisale Rusiji. Ta obtožbe zavrača.
12.28 Ruska centralna banka toži Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja
Ruska centralna banka je danes naznanila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, ki hrani večino ruskih sredstev, zamrznjenih v okviru evropskih sankcij. Ni jasno, ali je tožbo na arbitražno sodišče v Moskvi že vložila, prav tako ni razkrila narave škode, za katero trdi, da ji jo je družba povzročila.
"Dejanja depozitarja Euroclear so povzročila škodo Banki Rusije, ker ni mogla upravljati sredstev in vrednostnih papirjev, ki ji pripadajo," je sporočila banka. Kakšne so njene pravne zahteve, ni znano.
Nemška tiskovna agencija dpa navaja, da strokovnjaki to potezo vidijo kot prvi korak Moskve na poti k sprejetju ukrepov proti evropskemu kapitalu v Rusiji, kot odgovor na zamrznitev okoli 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke v okviru evropskih sankcij, sprejetih zaradi agresije na Ukrajino.
Pri Euroclearu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tožbe niso želeli komentirati. Tiskovni predstavnik družbe je sporočil le, da se ta trenutno v Rusiji sooča z več kot sto pravnimi zahtevki.
Predstavniki članic EU so se v četrtek strinjali o zamrznitvi ruskega državnega premoženja v uniji za nedoločen čas, kar je eden ključnih elementov predloga za uporabo tega premoženja za financiranje posojila Ukrajini.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis pa je danes po zasedanju finančnih ministrov članic EU v Bruslju, na katerem so razpravljali tudi o uporabi zamrznjenega premoženja ruske centralne banke za financiranje posojila Ukrajini, povedal, da so od Rusije vložene tožbe pričakovane.
Finančne institucije v Uniji, ki hranijo rusko državno premoženje, so po njegovih besedah že zaščitene pred sodnimi postopki, pretekli teden predstavljeni predlog pravne podlage za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Kijevu pa vključuje še dodatne varovalke.
Pogovori med državami članicami o predlogu za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini se medtem nadaljujejo, cilj pa je, da bi dogovor dosegli do konca prihodnjega tedna, ko se bodo v Bruslju sestali voditelji držav članic. Še danes naj bi sicer članice potrdile enega od ključnih elementov tega predloga, ki predvideva zamrznitev ruskega premoženja v Uniji za nedoločen čas.
10.28 Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrov
Slovenija bo morala po trenutnih izračunih za novo posojilo EU Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, zagotoviti okoli 700 milijonov evrov poroštev, je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov Unije povedal minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da bi se to poroštvo uporabilo samo v skrajnem primeru.
Kot je povedal Boštjančič, v EU še poteka razprava o tem, za koliko od 210 milijard evrov, kolikor je vse skupaj na voljo za financiranje posojila Ukrajini, bodo članice EU zagotovile poroštva. Omenja se 50 oziroma 75 odstotkov, kar zagovarja Nemčija, je povedal.
"Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev," je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o kateri so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
"Za Slovenijo za zdaj kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da gre za garancijo, ki bi prišla v poštev samo v "določenih precej ekstremnih primerih". Kakšen bo prispevek Slovenije, če pri poroštvih ne bodo sodelovale vse članice EU, medtem ni želel napovedovati.
"Kar nas zadeva, zagovarjamo enotno evropsko rešitev," je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o kateri so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, še povedal Boštjančič. Glede na razpravo sicer ni povsem prepričan, da bo dogovor dosežen prihodnji teden, ko se bodo v četrtek sestali voditelji držav članic Unije.
Ob tem je posvaril pred nadaljnjim odlašanjem z iskanjem rešitev za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini, saj bodo pozneje unijo tovrstne rešitve stale še več, kot bi jo danes.
Dodal je, da je Evropa tista, ki ima največji interes, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, in sicer ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi drugih, predvsem gospodarskih vprašanj. "Če kje, je Evropa od Rusije močnejša ravno v finančnem smislu. O tem ni popolnoma nobenega dvoma," je poudaril minister.
Finančni ministri so v četrtek razpravljali o predlogu novega 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino. Glede na pretekli teden predstavljeni predlog Evropske komisije bi poroštva za posojilo zagotovile članice, ki bi jih po zagotovilih Bruslja uporabili le, če bi morale finančne institucije v EU, ki hranijo rusko premoženje, tega vrniti Rusiji. Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno, trdijo na komisiji.
Članice naj bi sicer še danes potrdile pravno podlago, ki bi omogočila, da bi rusko premoženje na ozemlju EU ostalo zamrznjeno, dokler Moskva ne bo poplačala vojne škode Ukrajini. Po trenutno veljavni zakonodaji morajo namreč zamrznitev podaljševati vsakih šest mesecev v okviru sankcij, za kar je potrebno soglasje. Podaljševanje pa vedno znova blokira Madžarska.
10.20 Ukrajina in Rusija z novimi medsebojnimi napadi
Ukrajina in Rusija sta danes poročali o novih medsebojnih napadih. V ruskem napadu z droni na mesto Pavlohrad v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je bila ubita ena oseba, več je bilo ranjenih. Tarča napadov z droni je bilo med drugim tudi rusko mesto Tver, od koder poročajo o sedmih ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Medtem je ruska centralna banka naznanila, da je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, ki hrani večino ruskih sredstev, zamrznjenih v okviru evropskih sankcij.
"Ponoči so ruske sile z droni napadle Pavlohrad. Umrl je 71-letni lokalni prebivalec," je na Telegramu zapisal predstavnik lokalnih ukrajinskih oblasti. Dodal je, da so bile v napadu ranjene še štiri osebe, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Skupno je sicer ukrajinska zračna obramba ponoči sestrelila 64 od 80 ruskih dronov.
Tarča napadov z droni je bilo ponoči tudi več ruskih regij. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je zračna obramba sestrelila 90 ukrajinskih dronov, od tega samo 63 nad regijo Brjansk, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Ostanki sestreljenega ukrajinskega drona so v mestu Tver zadeli stanovanjsko stavbo, pri čemer je bilo ranjenih sedem ljudi. V stavbi je po napadu izbruhnil požar, iz nje pa so reševalci evakuirali približno 20 ljudi.
Ruski predsednik Vladimir Putin in načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov sta medtem v četrtek potrdila, da so ruske sile zavzele mesto Siversk v regiji Doneck.
To pomeni, da so zdaj mogoči tudi napadi v drugih smereh v Donbasu, je na srečanju, ki ga je prenašala državna televizija, povedal Putin. Po navedbah ruske vojske je njihov naslednji cilj zavzetje mesta Slovjansk, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
