Ukrajina in Rusija z novimi medsebojnimi napadi

12.28 Ruska centralna banka toži Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja

Ruska centralna banka je danes naznanila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, ki hrani večino ruskih sredstev, zamrznjenih v okviru evropskih sankcij. Ni jasno, ali je tožbo na arbitražno sodišče v Moskvi že vložila, prav tako ni razkrila naravo škode, za katero trdi, da ji jo je družba povzročila.

"Dejanja depozitarja Euroclear so povzročila škodo Banki Rusije, ker ni mogla upravljati sredstev in vrednostnih papirjev, ki ji pripadajo," je sporočila banka. Kakšne so njene pravne zahteve, ni znano.

Nemška tiskovna agencija dpa navaja, da strokovnjaki to potezo vidijo kot prvi korak Moskve na poti k sprejetju ukrepov proti evropskemu kapitalu v Rusiji, kot odgovor na zamrznitev okoli 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke v okviru evropskih sankcij, sprejetih zaradi agresije na Ukrajino.

Pri Euroclearu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tožbe niso želeli komentirati. Tiskovni predstavnik družbe je sporočil le, da se ta trenutno v Rusiji sooča z več kot sto pravnimi zahtevki.

Predstavniki članic EU so se v četrtek strinjali o zamrznitvi ruskega državnega premoženja v uniji za nedoločen čas, kar je eden ključnih elementov predloga za uporabo tega premoženja za financiranje posojila Ukrajini.

10.28 Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrov

Slovenija bo morala po trenutnih izračunih za novo posojilo EU Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, zagotoviti okoli 700 milijonov evrov poroštev, je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov unije povedal minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da bi se to poroštvo uporabilo samo v skrajnem primeru.

Kot je povedal Boštjančič, v EU še poteka razprava o tem, za koliko od 210 milijard evrov, kolikor je vse skupaj na voljo za financiranje posojila Ukrajini, bodo članice EU zagotovile poroštva. Omenja se 50 oziroma 75 odstotkov, kar zagovarja Nemčija, je dejal.

"Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev," je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o kateri so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Foto: STA "Za Slovenijo za zdaj kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da gre za garancijo, ki bi prišla v poštev samo v "določenih precej ekstremnih primerih". Kakšen bo prispevek Slovenije, če pri poroštvih ne bodo sodelovale vse članice EU, medtem ni želel napovedovati.

"Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev," je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o kateri so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, še povedal Boštjančič. Glede na razpravo sicer ni povsem prepričan, da bo dogovor dosežen prihodnji teden, ko se bodo v četrtek sestali voditelji držav članic unije.

Ob tem je posvaril pred nadaljnjim odlašanjem z iskanjem rešitev za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini, saj bodo pozneje unijo tovrstne rešitve stale še več, kot bi jo danes.

Dodal je, da je Evropa tista, ki ima največji interes, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, in sicer ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi drugih, predvsem gospodarskih vprašanj. "Če kje, je Evropa od Rusije močnejša ravno v finančnem smislu. O tem ni popolnoma nobenega dvoma," je poudaril minister.

Finančni ministri so v četrtek razpravljali o predlogu novega 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino. Glede na pretekli teden predstavljeni predlog Evropske komisije bi poroštva za posojilo zagotovile članice, ki bi jih po zagotovilih Bruslja uporabili le, če bi morale finančne institucije v EU, ki hranijo rusko premoženje, tega vrniti Rusiji. Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno, trdijo na komisiji.

Članice naj bi sicer še danes potrdile pravno podlago, ki bi omogočila, da bi rusko premoženje na ozemlju EU ostalo zamrznjeno, dokler Moskva ne bo poplačala vojne škode Ukrajini. Po trenutno veljavni zakonodaji morajo namreč zamrznitev podaljševati vsakih šest mesecev v okviru sankcij, za kar je potrebno soglasje. Podaljševanje pa vedno znova blokira Madžarska.

10.20 Ukrajina in Rusija z novimi medsebojnimi napadi

"Ponoči so ruske sile z droni napadle Pavlohrad. Umrl je 71-letni lokalni prebivalec," je na Telegramu zapisal predstavnik lokalnih ukrajinskih oblasti. Dodal je, da so bile v napadu ranjene še štiri osebe, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Skupno je sicer ukrajinska zračna obramba ponoči sestrelila 64 od 80 ruskih dronov.

Tarča napadov z droni je bilo ponoči tudi več ruskih regij. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je zračna obramba sestrelila 90 ukrajinskih dronov, od tega samo 63 nad regijo Brjansk, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Ostanki sestreljenega ukrajinskega drona so v mestu Tver zadeli stanovanjsko stavbo, pri čemer je bilo ranjenih sedem ljudi. V stavbi je po napadu izbruhnil požar, iz nje pa so reševalci evakuirali približno 20 ljudi.

Ruski predsednik Vladimir Putin in načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov sta medtem v četrtek potrdila, da so ruske sile zavzele mesto Siversk v regiji Doneck.

To pomeni, da so zdaj možni tudi drugi napadi v drugih smereh v Donbasu, je na srečanju, ki ga je prenašala državna televizija, povedal Putin. Po navedbah ruske vojske je njihov naslednji cilj zavzetje mesta Slovjansk, poroča nemška tiskovna agencija DPA.