Zelenski: ZDA predlagajo demilitarizirano območje na vzhodu Ukrajine

18.05 Zelenski: ZDA predlagajo demilitarizirano območje na vzhodu Ukrajine

ZDA si v okviru dogovora za končanje vojne prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu Ukrajine, je danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu, kot odprti vprašanji v pogajanjih pa izpostavil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju.

Američani po besedah ukrajinskega predsednika predlagajo, da bi ukrajinska vojska zapustila celotno regijo Doneck, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V regiji naj bi nato vzpostavili demilitarizirano "prosto gospodarsko območje", kamor ne bi smele vstopiti niti ruske sile, in tako ločili obe vojski.

Ruska vojska bi ob tem lahko ostala na doslej zasedenih položajih v regiji Doneck na vzhodu ter regijah Herson in Zaporožje na jugu, v celoti pa naj bi se umaknila iz regij Harkov in Sumi na severu ter regije Dnipropetrovsk v vzhodni Ukrajini, je v izjavi za medije v Kijevu še povedal Zelenski.

Rusija trenutno zaseda nekaj več kot 19 odstotkov ozemlja Ukrajine. Poleg polotoka Krim, ki si ga je priključila leta 2014, nadzira celotno regijo Lugansk, več kot 80 odstotkov sosednjega Donecka, okoli 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje ter manjše dele regij Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk.

Zelenski je danes menil, da bi morali o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključni del pogajanj za obe strani, Ukrajinci odločati na referendumu oz. volitvah.

"Verjamem, da bodo na to vprašanje odgovorili prebivalci Ukrajine. Naj bo to prek volitev ali referenduma, Ukrajinci morajo izraziti svoje stališče," je dejal Zelenski.

Kot ključni točki v pogajanjih, kjer jim doslej ni uspelo doseči soglasja, je izpostavil ozemlje regije Doneck in vse, kar je z njim povezano – vključno z "demilitariziranim območjem" –, ter nadzor nad jedrsko elektrarno v Zaporožju. "To sta dve temi, o katerih še naprej razpravljamo," je dodal.

Po krepitvi prizadevanj za dogovor glede končanja vojne v Ukrajini je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih dneh okrepil tudi pritisk na Zelenskega, naj sprejme ameriški mirovni načrt za konec vojne, ki za Ukrajino med drugim predvideva izgubo ozemlja. Kijev naj bi medtem Washingtonu posredoval svoj predlog mirovnega načrta, ki so ga oblikovali po posvetovanjih z evropskimi voditelji, podrobnosti pa ne bodo razkrili, dokler ne prejmejo odziva ameriške strani.

17.22 EU in Ukrajina s smernicami za napredovanje Kijeva na poti v EU

Evropska komisija in Ukrajina sta danes objavili seznam desetih nalog oz. smernic, ki bodo Kijevu omogočile napredovanje na poti v EU. Komisija je širitev EU znova označila za geostrateško naložbo v močno, stabilno in združeno Evropo ter dodala, da je članstvo Ukrajine v EU tudi eden od ključnih elementov varnostnih jamstev za Ukrajino.

"Krepimo in pospešujemo pot Ukrajine v EU. Danes so države članice podale smernice za vstop v novo fazo pristopnih pogajanj o temeljih, notranjem trgu in zunanjih odnosih. Desettočkovni načrt bo dal prednost reformam, vključno z bojem proti korupciji," je na omrežju X po neformalnem srečanju ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve članic EU v Lvovu zapisala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Po srečanju je Evropska komisija objavila tudi skupno izjavo komisarke Kos in podpredsednika ukrajinske vlade Tarasa Kačke, v kateri sta oba poudarila, da je širitev EU geostrateška naložba v močno, stabilno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah.

"V tem kontekstu bo pristop Ukrajine k EU okrepil varnost celotne celine in bo ključni element širših varnostnih jamstev za Ukrajino v prihodnosti," še piše v izjavi, ki vsebuje tudi seznam desetih nalog, ki jih bo Ukrajina naslovila za napredovanje na poti v EU.

Med njimi so reforme kazenskega zakonika in druge zakonodaje za zagotovitev kakovostnega sodstva, revizija postopka izbire in razrešitve generalnega tožilca, reforma preiskovalnega urada, imenovanje preverjenih sodnikov v ustavno sodišče, krepitev sistemov boja proti korupciji na visoki ravni ter zagotovitev, da ima protikorupcijski urad (Nabu) učinkovit dostop do nepristranskih, pravočasnih in kakovostnih forenzičnih preiskav.

"Evropska komisija poudarja svojo trdno zavezo, da bo Ukrajino podpirala pri teh prizadevanjih in ji zagotovila politično, finančno in tehnično pomoč, potrebno za ohranitev in pospešitev njenega programa reform," še piše v skupni izjavi.

17.19 Rusija poroča o novem napredku na fronti

Oblasti v Moskvi trdijo, da je ruska vojska zavzela mesto Siversk v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruske sile naj bi po navedbah Moskve napredovale tudi na območjih ob meji na severu Ukrajine v regiji Harkov, ruski napad z bombo pa je terjal dve smrtni žrtvi v sosednji regiji Sumi.

Načelnik generalštaba ruskih sil Valerij Gerasimov je danes obvestil predsednika Vladimirja Putina, da so ruske sile "prevzele popoln nadzor" nad mestom Siversk, je po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Siversk leži v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, kjer se spopadi ob frontni črti v zadnjih tednih krepijo. Rusi poskušajo tako s severa kot z juga doseči preboj v smeri mest Slovjansk in Kramatorsk, ki predstavljata glavni utrdbi ukrajinskih branilcev v regiji.

Putin je ob tem na sestanku z vojaškimi poveljniki dejal, da ruske oborožene sile "samozavestno napredujejo po celotni fronti", navaja AFP.

Ruska vojska je poročala o napredku v regiji Harkov na severu Ukrajine, kjer naj bi danes zavzela še eno vas pri mestu Vovčansk blizu rusko-ukrajinske meje.

V sosednji regiji Sumi na severu Ukrajine pa so danes poročali o dveh smrtnih žrtvah in dveh ranjenih, potem ko je ruski izstrelek zadel trgovino v vasi Velika Pisarivka, je sporočil vodja regionalne vojaške uprave Oleg Grigorov.

16.03 Ruski prihodki od izvoza nafte najnižji od začetka invazije na Ukrajino

Rusija je z izvozom nafte novembra zaslužila 11 milijard dolarjev (okoli 9,4 milijarde evrov), kar je za tretjino manj kot novembra lani in najmanj od začetka njene invazije na Ukrajino, kaže danes objavljeno poročilo Mednarodne agencije za energijo. V prvih devetih mesecih leta so prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani upadli za 22 odstotkov na 88 milijard dolarjev.

V agenciji so upad prihodkov pripisali sankcijam Zahoda zaradi napada na Ukrajino in posledicam ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Potem ko je Rusija novembra prebrodila posledice obsežnih nenačrtovanih izpadov v rafinerijah, se je napetost na trgih rafiniranih proizvodov zmanjšala, vendar bodo sankcije v prvem četrtletju 2026 prinesle nove izzive," so navedli.

Rusija je tretja največja svetovna izvoznica nafte, prihodki iz tega naslova pa so bistvenega pomena za njene javne finance. Letos naj bi država zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 50 milijard dolarjev, zato za prihodnje leto med drugim načrtuje zvišanje davkov.

9.30 Zaradi ukrajinskih dronov začasno zaprli letališča v Moskvi

Ruske sile so ponoči nad ruskim ozemljem sestrelile skoraj 300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, več kot 30 jih je bilo namenjenih proti Moskvi, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Zaradi enega najobsežnejših ukrajinskih napadov od začetka vojne v Ukrajini so začasno zaprli moskovska letališča, poročajo tuje tiskovne agencije.

Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zračna obramba ponoči sestrelila 287 ukrajinskih dronov, od tega več kot tretjino v regiji Brjansk na zahodu države blizu meje z Ukrajino.

Nad moskovsko regijo so jih prestregli več deset. Zaradi napada so začasno zaprli mednarodna letališča Šeremetjevo, Domodedovo, Vnukovo in Žukovski, na druga letališča so preusmerili več kot 130 letov.

Po poročanju medijev je v regiji Novgorod po ukrajinskem napadu izbruhnil požar. Napad naj bi bil usmerjen na tovarno gnojil, kjer proizvajajo tudi amonijev nitrat, ki se uporablja za izdelavo eksplozivov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinski napadi z droni so po besedah vodje ruskega preiskovalnega odbora Aleksandra Bastrikina doslej povzročili škodo v skoraj polovici ruskih regij. Od začetka vojne škoda znaša približno 600 milijard rubljev (6,7 milijarde evrov), je dejal in napovedal, da bo Moskva bo od Kijeva zahtevala odškodnino.

6.45 ZDA naj bi prejele ukrajinski predlog mirovnega načrta

V zadnjih dneh je Trump pritiskal na Zelenskega, naj sprejme ameriški mirovni načrt za konec vojne, ki za Ukrajino predvideva izgubo ozemlja. "Mislim, da mora biti realističen. Sprašujem se, koliko časa bo trajalo, da bodo imeli volitve," je v Beli hiši dejal Trump.

Dodal je, da se je o Ukrajini po telefonu pogovarjal z voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva in da so si izmenjali "precej ostre besede". "Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Čakamo na odgovore, preden nadaljujemo," je še povedal.

Ob tem je namignil, da so evropski voditelji ZDA povabili, naj se ta konec tedna udeležijo sestanka v Evropi. "Želijo, da se udeležimo sestanka v Evropi konec tedna. Odločili se bomo glede na to, s čim se bodo vrnili," je dejal in dodal, da "nočejo zapravljati časa".

Televizija CNN je medtem poročala, da je Kijev Washingtonu posredoval predlog mirovnega načrta, ki so ga pripravili po posvetovanjih z evropskimi voditelji.

Neimenovan ukrajinski uradnik je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da predlog "upošteva vizijo Ukrajine" in da vsebuje "ustrezne rešitve problematičnih vprašanj". Dodal je, da podrobnosti ne bodo razkrili, dokler ne prejmejo odziva ameriške strani.

Nemški kancler Friedrich Merz je medtem danes sporočil, da je Trump prejel predlog o ozemeljskih koncesijah, ki jih je Ukrajina pripravljena sprejeti v zameno za končanje vojne.

"Gre predvsem za vprašanje, kakšne ozemeljske koncesije je Ukrajina pripravljena sprejeti," je Merz povedal na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Berlinu in opozoril, da morata na koncu "na to vprašanje odgovoriti ukrajinski predsednik in ukrajinsko ljudstvo".

Napovedal je, da so za konec tedna načrtovani nadaljnji pogovori z ZDA in da bi se mednarodno srečanje o Ukrajini lahko odvilo v začetku prihodnjega tedna. "Ali bo ameriška vlada sodelovala ali ne, je v veliki meri odvisno od skupnih osnutkov dokumentov, na katerih se trenutno dela," je dejal.

Ob tem je izpostavil tri cilje v tekočih mirovnih pogovorih, med katerimi je na prvem mestu prekinitev ognja. "Drugič, to prekinitev ognja je treba zagotoviti z močnimi pravnimi in materialnimi jamstvi. Tretjič, vsaka pogajalska rešitev mora ščititi varnostne interese Evrope, ne sme pa biti v nasprotju z enotnostjo Nata in EU," je dodal.

Rutte je medtem ocenil, da bi bil dogovor med ZDA in Evropejci o načrtu za končanje vojne v Ukrajini preizkus, ali si Rusija resnično želi mir.

"Doslej je (ruski predsednik Vladimir) Putin igral vlogo mirovnika le takrat, ko mu je to ustrezalo, da bi pridobil čas za nadaljevanje vojne," je dejal Rutte. Prepričan je, da je Trump edini, ki lahko Putina pripelje za pogajalsko mizo. "Zato preizkusimo Putina. Poglejmo, ali si resnično želi mir ali pa raje nadaljuje pokol," je dodal.

Rutte je obtožil Kitajsko, da pomaga Rusiji pri njeni agresiji v Ukrajini in dodal, da brez podpore Kitajske Rusija ne bi mogla nadaljevati vojne. Prav tako je opozoril na finančne posledice za Nato, če bi Ukrajina ostala pod rusko okupacijo.

"Nato bi moral znatno povečati svojo vojaško prisotnost na vzhodnem krilu. Zavezniki bi morali znatno okrepiti izdatke za obrambo in proizvodnjo," je dodal.

Novice Velik uspeh ukrajinskih morskih dronov #video

Novice Zelenski pripravljen na volitve, če zaveznice zagotovijo varnost