Petek, 11. 4. 2025, 14.36
12 ur, 54 minut
Past za Trumpa: tako hočejo Kitajci premagati Američane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,51
Je Trump, ki je Kitajcem carine dvignil že na 145 odstotkov, precenil svojo moč in podcenil moč Kitajcev?
Glavna tarča Trumpove carinske vojne je Kitajska. Ta pa se ni odločila za predajo, ampak za kljubovanje. Kitajci so verjetno prepričani, da imajo v carinski vojni z Američani nekatere prednosti: prebivalstvo, ki je bolj pripravljeno trpeti posledice trgovinske vojne kot ameriško, manjšo zadolženost države, več prostora za spodbujanje domače potrošnje in večjo enotnost političnega vodstva in gospodarstva.
Samo v prvih štirih dnevih, ki so sledili t. i. dnevu osvoboditve (2. april), je Američanom na borzi izhlapelo več kot šest bilijonov dolarjev njihovega bogastva in še vedno imajo izgube.
Ali tuji vlagatelji stavijo proti ameriški zmagi?
Ameriške obrestne mere so poskočile, ko so vlagatelji odvrgli ameriške zakladne obveznice, ki jih niso več imeli za varne, in kupna moč ameriških dolarjev je padla, ko so tuji vlagatelji prodali obveznice, v britanskem mediju Unherd piše kanadski politični in ekonomski analitik John Rapley.
"Če je to rezultat t. i. Tukididove pasti, ideje, da propadajoči imperij konča v vojni z vzhajajočim, se zdi, da so zgodnje stave vlagateljev proti ameriški zmagi. Trump se je morda nerad prisiljen soočiti s to resničnostjo."
Bo na koncu relativna zmagovalka Kitajska?
S trgovinsko vojno ne more nihče pridobiti. Če se bo Trumpova začetna carinska vsesplošna vojna proti vsemu svetu nadaljevala, bo trpelo celotno svetovno gospodarstvo, pri čemer bo verjetno svetovna gospodarska rast upadla za dva odstotka. Kratkoročno bi trgovinska vojna najbolj prizadela manjša gospodarstva, ki so močno odvisna od trgovine z ZDA, kot so na primer Mehika, Kanada, Vietnam ali ubogi mali Lesoto, vendar se bodo vsi odrezali slabše. Kot pravi stari afriški pregovor: ko se slona bojujeta, trpi le trava, opozarja Rapley.
Tvit predstavnice kitajskega zunanjega ministrstva, ki spodbuja Kitajce k boju s Trumpovimi carinami s spominom na vojno Kitajcev z Američani v času korejske vojne (1950–1953):
We are Chinese. We are not afraid of provocations. We don’t back down. 🇨🇳 pic.twitter.com/vPgifasYmI
— Mao Ning 毛宁 (@SpoxCHN_MaoNing) April 10, 2025
"Toda ko se prah poleže, se lahko izkaže, da bo relativna zmagovalka Kitajska. Zdi se, da je Trump podlegel usodni napaki mnogih imperijev v zatonu: prevzetnosti. Precenil je svojo moč in podcenil sovražnikovo. V tem brezskrbnem duhu je Trump sprožil svojo trgovinsko vojno brez jasne strategije, verjetno ob predpostavki, da se bodo vsi hitro predali."
Trumpova preširoka carinska vojna, Kitajska se usmeri samo proti ZDA
Trump je naredil napako, ko je 2. aprila odprl carinsko fronto s skoraj vsemi državami na svetu (na Trumpovem seznamu med drugim ni Rusije, Kube in Severne Koreje). S tem ni samo odvrnil od ZDA samo teh držav, ampak je ogrozil več kot desetino ameriškega gospodarstva. Trump kljub 90-dnevnemu odlogu na visoke carine ohranja vsesplošno desetodstotno carinsko stopnjo, pa tudi nekatere druge carine.
Nasprotno pa je Kitajska osredotočila svoje nove trgovinske ovire samo na ZDA, ki predstavljajo približno 2,5 odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP) ali bližje štirim odstotkom, če vključimo tudi države, ki so gospodarsko povezane s Kitajsko, kot je Vietnam.
Jasna kitajska strategija in kitajsko prenašanje bolečine
Kot poudarja Rapley, ima Kitajska za razliko od ZDA tudi jasno strategijo: kitajski cilj je ohraniti odprt svetovni trgovinski red, ki je Kitajski že dolga leta v korist, in ga uporabiti kot trg za razvoj izvoznih industrij visoke dodane vrednosti, za katere meni, da bodo določale prihodnost, kot so obnovljivi viri energije, električna vozila, robotika in umetna inteligenca.
Novinar Fox News Jesse Watters, ki je velik Trumpov podpornik, vleče vzporednice med Trumpovo carinsko vojno proti Kitajski in politiko nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana proti komunistični Sovjetski zvezi:
Watters is a know-nothing buffoon.
— Andrew Neil (@afneil) April 10, 2025
The Soviet Union was an economic basket case.
China is an economic superpower.
The idea America should aim to break China ‘into pieces’ is both absurd and offensive. https://t.co/b4Ukn27ZrT
S tem da se Kitajska predstavlja kot novi porok svetovnega trgovinskega reda, ki so se mu ZDA odrekle, si Kitajska zagotavlja rastoče trge v državah v razvoju in hkrati goji dobre odnose z Evropo. Rapley je tudi prepričan, da je Kitajska – kljub temu da je njeno gospodarstvo manjše od ameriškega, z manjšim dohodkom na prebivalca in da je veliko bolj izpostavljeno trgovini z ZDA kot ZDA s Kitajsko – sposobna prenesti več bolečine zaradi trgovinske vojne kot ZDA.
"Dlje ko se bo ta konflikt vlekel, slabše bo za Trumpa"
Trumpova oblast je Američane pripravila le na kratek spopad, pri čemer se je Trump hvalil, da je v trgovinskih vojnah enostavno zmagati. Trump je prišel na položaj z obljubo, da bo znižal inflacijo in spodbudil gospodarstvo, zdaj pa je finančni zlom povzročil skokovit padec podpori njegovi politiki med volivci.
Prav tako vztrajanje, da je to kratkoročna bolečina za dolgoročno pridobitev, ne pomaga veliko Trumpovemu cilju. Morda bo za zdaj ohranil svojo bazo, vendar nihajoči volivci zapuščajo republikance, kot so pokazale nedavne volitve na Floridi in še zlasti v Wisconsinu. Dlje ko se bo ta konflikt vlekel, slabše bo, je prepričan Rapley.
Kitajska gospodarska strateška globina
Ena od študij napoveduje, da se bo v primeru obsežnih ameriških carin ameriška gospodarska rast zmanjšala za dva odstotke, cene pa se bodo zvišale za sedem odstotkov. Za razliko od kitajskega vodstva se Trumpovi republikanci prihodnje leto soočajo z vmesnimi volitvami, in če bodo cene jajc še rasle, bo to zelo slabo za Trumpa.
Donald Trump je 2. aprila velikopotezno napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam na svetu, medtem ko Kitajska svoje ukrepe usmerja samo proti ZDA.
"Medtem ima Kitajska veliko tega, čemur lahko rečemo gospodarska strateška globina. Osnovna napetost v trgovinskih odnosih med ZDA in Kitajsko je, da so ZDA živele preko svojih zmožnosti, medtem ko je Kitajska živela precej pod njimi in zavirala plače, da bi ohranila konkurenčnost izvoznih cen," opozarja Rapley. Soočeno z izgubo zunanjih trgov kitajsko vodstvo zdaj preusmerja gospodarstvo v domačo potrošnjo, kar bo zmanjšalo vpliv trgovinske vojne na navadne državljane. Zato ima veliko zmogljivosti za absorpcijo izgubljene ameriške prodaje.
Ima Kitajska na voljo več orožij kot ZDA?
Za razliko od ZDA ima Kitajska na voljo še veliko orožij. Lahko bi na primer še vedno omejevala izvoz kritičnih rudnin v ZDA ali ciljala na ameriške multinacionalke z dejavnostmi na Kitajskem. In s svojo zelo visoko stopnjo domačega varčevanja ima Peking veliko fiskalnega prostora za ublažitev udarca dolgotrajne vojne. Nasprotno pa so ZDA pri financiranju primanjkljaja odvisne od upnikov, ki sodeč po padcu cen ameriških obveznic ta teden že izgubljajo potrpljenje s Trumpom.
Zaradi carinske vojne je že prišlo do javnega spora znotraj Trumpove administracije, npr. med zagovornikom svobodne trgovine Elonom Muskom in Petrom Navarrom, ki velja za arhitekta Trumpove carinske politike. Na drugi strani je videti, da je kitajsko vodstvo enotno (pri čemer je seveda tudi treba upoštevati, da ima Kitajska avtoritarni sistem).
Trumpov odlog: prekinitev ognja ali predaja?
Podobno je tudi med gospodarstveniki: medtem ko se med ameriškimi poslovneži krepi nasprotovanje carinski vojni, se kitajsko gospodarstvo pripravlja na trgovinsko vojno. Poleg tega kitajska vlada krepi tečaje delnic in izboljšuje likvidnost v bančnem sistemu.
"Brez dvoma je v ostrem govorjenju kitajskih oblasti tudi želja po opogumljenju prebivalstva. Toda vsi znaki kažejo, da je država pripravljena na ta boj. Vprašanje je, ali je Trumpov 90-dnevni odlog prekinitev ognja ali predaja. A karkoli že je, ni videti kot zgodnje razkazovanje moči," končuje Rapley.
Trumpovo preslabo poznavanje Kitajske?
Nemec Alexander Görlach je prepričan, da ameriški predsednik Donald Trump preslabo pozna Kitajsko. Bo to usodno za Trumpa?
Podobno kot Rapley je tudi nemški poznavalec Kitajske Alexander Görlach v nemškem mediju Focus kritičen do Trumpove carinske vojne proti Kitajski. Prepričan je, da Trumpova carinska taktika kaže, kako malo ve o Kitajski. Trenutno je Trump na kitajske izdelke dal 145-odstotne carine, Kitajci pa na ameriške kot protiukrep 125-odstotne carine.
Trump meni, da je Kitajska imela precejšnje koristi od pravil proste trgovine, ki so zanjo veljala od vstopa v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 2001, in da so bile te njene koristi v škodo ZDA. Računa, da se bodo podjetja zdaj množično selila iz Kitajske, če se bodo dobički, ki jih zaslužijo zaradi nizkih stroškov dela na Kitajskem, zmanjšali ali celo popolnoma izginili. Za tem je prepričanje, da je Kitajska država z nizkimi plačami. Vendar ni več tako, opozarja Görlach.
Görlach: Kitajska ni več država poceni delovne sile
Seveda je na Kitajskem še vedno tekstilna proizvodnja, katere donosnost je odvisna od nizkih stroškov dela. Toda v resnici se mnoga od teh podjetij že leta selijo v cenejše države, kot sta Vietnam ali Kambodža, ker so se ravni plač na Kitajskem v zadnjih desetletjih vztrajno povečevale.
Kitajska zdaj postaja svetovna delavnica za blago, katerega proizvodnja zahteva spretnost in znanje. "Spajkanje pametnih telefonov skupaj ali proizvodnja električnih avtomobilov zahteva drugačna znanja kot šivanje kavbojk ali majic." Kitajska ima tudi dobro izobraženo prebivalstvo, kar pomeni, da vsako leto na trg pride ogromno kvalificiranih delavcev. Izvršni direktor Appla Tim Cook je nekoč v intervjuju dejal, da bi lahko s kitajskimi delavci, ki so sposobni ravnati z orodji, potrebna za sestavljanje iPhona, napolnili nogometni stadion, medtem ko je takšnih delavcev v ZDA le za eno sobo.
NYT: Podjetja ne odhajajo iz Kitajske
Tajvanski proizvajalec čipov TSMC, ki se je uklonil razmeram nove ameriške geopolitike in zgradil novo tovarno v Phoenixu v Arizoni, je moral za kompleksno proizvodnjo pripeljati delavce iz Tajvana (TSMC proizvaja najnovejše in najkakovostnejše čipe na svetu), kot je poročal New York Times (NYT). Namesto množičnega odseljevanja podjetij v ZDA NYT opaža nasprotni razvoj. Mnoga podjetja želijo na Kitajskem proizvesti več in razširiti svojo proizvodnjo.
