Torek, 8. 4. 2025, 16.03
1 dan, 11 ur
Kitajska ima sporočilo za Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,28
Bodo Trumpove carine spodnesle Ši Džinpinga ali pa bo komunistična Kitajska uspešno prebrodila carinsko vojno?
Kitajska – ta je v zadnjih desetletjih doživela velik gospodarski in tehnološki razvoj ter resno ogroža ameriško svetovno prevlado – je glavna tarča carinske vojne, ki jo je sprožil ameriški predsednik Donald Trump. Lahko Trumpove carine Kitajsko potisnejo na kolena ali pa bo ta iz te carinske vojne izšla še močnejša?
Že v času prvega mandata je bila Kitajska za Donalda Trump glavna tarča njegove trgovinske vojne. Že v času volilne kampanje napovedano trgovinsko vojno proti Kitajski je Trump sprožil januarja 2018. Peking se je odzval s protiukrepi, trgovinska vojna se je še bolj razvnela leta 2019, januarja 2020 pa sta strani dosegli nekakšno premirje. Večinska ocena je bila, da je Trumpu trgovinska vojna proti Kitajski spodletela.
Druga Trumpova carinska vojna proti Kitajski
Že marca letos je Trump znova začel carinsko vojno proti Kitajski, ko je uvedel 20-odstotne carine za kitajsko blago. Kitajska je odgovorila z uvedbo dodatne 15-odstotne carine na uvoz ameriškega piščančjega mesa, pšenice, koruze in bombaža. Carine na sire, sojo, svinjino, govedino, morske sadeže, sadje, zelenjavo in mlečne izdelke iz ZDA so se zvišale za deset odstotkov.
Peking je marca uvrstil še deset ameriških podjetij na svoj seznam nezanesljivih subjektov, kar bi jim prepovedalo sodelovanje pri uvoznih ali izvoznih dejavnostih, povezanih s Kitajsko, in nove naložbe v državi.
Dan osvoboditve in dodatne carine za Kitajsko
Še večjo trgovinsko oziroma carinsko vojno je Trump napovedal na t. i. dan osvoboditve, 2. aprila letos. Na ta dan je Trump napovedal carinsko vojno skoraj vsemu preostalemu svetu. Za Kitajsko je Trump uvedel dodatne 34-odstotne carine na vse njihove izdelke, ki prihajajo v ZDA. Skupaj carine na kitajske izdelke znašajo že 54 odstotkov.
Kitajska je glavna tarča Trumpove carinske vojne. Skupaj je letos na kitajsko blago že uvedel 54-odstotne carine, grozi pa še z dodatnimi 50-odstotnimi carinami.
V nedeljo, 6. aprila, je Kitajska uvedla povračilne dodatne 34-odstotne carine na vse ameriške izdelke. Peking je že prej tudi uvedel 15-odstotne carine na uvoz premoga in utekočinjenega zemeljskega plina. Poleg tega je še omejil izvoz nekaterih redkih kovin v ZDA.
Trump Kitajski grozi s 104-odstotnimi carinami
Trump je zaradi kitajskih povračilnih ukrepov Kitajski zagrozil z dodatnimi 50-odstotnimi carinami, če ne bo umaknila svojih povračilnih carin. Če bo to grožnjo uresničil, bodo kitajski izdelki obremenjeni s 104-odstotnimi carinami.
Potrjeno: skupne carine za Kitajsko 104 odstotke
Potem ko je Donald Trump v ponedeljek Kitajski zagrozil z novimi, 50-odstotnimi carinami na kitajski uvoz kot odgovor na kitajske protiukrepe, je tiskovna predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt sporočila, da ZDA uvajajo dodatne 84-odstotne carine na vso kitajsko blago. Skupno bodo carine za Kitajsko tako najmanj 104-odstotne.
"Države, kot je Kitajska, ki so se odločile za povračilne ukrepe in vztrajajo pri nepoštenem ravnanju do ameriških delavcev, delajo napako," je dejala Leavittova. "Predsednik Trump ima jekleno hrbtenico in ne bo popustil."
G. L.
Blagovna menjava med Kitajsko in ZDA
Skupna blagovna menjava ZDA s Kitajsko je leta 2024 znašala 582,4 milijarde dolarjev (532,6 milijarde evrov). Izvoz blaga iz ZDA v Kitajsko je leta 2024 znašal 143,5 milijarde dolarjev (131,2 milijarde evrov), kar je 2,9 odstotka (4,2 milijarde dolarjev oziroma 3,8 milijarde evrov) manj kot leta 2023. Uvoz blaga v ZDA iz Kitajske je leta 2024 znašal 438,9 milijarde dolarjev (401,3 milijarde evrov), kar je 2,8 odstotka več (12,1 milijarde dolarjev oziroma 11,1 milijarde evrov) kot leta 2023.
Vir: ameriški urad za trgovino
Za Kitajsko izvoz v ZDA predstavlja okoli 15 odstotkov njenega skupnega izvoza. Lahko zato Trumpova carinska vojna resno zamaje kitajsko gospodarstvo?
Kitajsko kratkoročno trpljenje zaradi carin?
Kot piše nemški poslovni medij Capital, lahko kitajsko gospodarstvo kratkoročno zaradi Trumpovih carin močno trpi. Vodstvo v Pekingu lahko kvečjemu ublaži posledice – na primer z močno devalvacijo juana.
Bo na daljši rok Kitajska zmagovalka?
Toda srednje- in dolgoročno so Trumpove carine voda na mlin ciljem, ki jih ima kitajski predsednik Ši Džinping. Za to tezo je po Capitalu vsaj pet razlogov:
Prvič, Trump potiska številne afriške in, kar je še pomembneje, azijske države v kitajske roke. Dve najpomembnejši zaveznici ZDA, Južna Koreja in Japonska, se s Kitajsko že dogovarjata, kako naj se odzoveta na carine.
Drugič, Trump spodkopava manjšanje ameriške odvisnosti od Kitajske, ki jo sam zahteva. ZDA namreč uvajajo posebno visoke carine državam, kot so Vietnam, Kambodža in Tajska. S tem kaznujejo vsa zahodna podjetja, ki so v zadnjem času veliko vlagale v te države, da bi postale bolj neodvisne od Kitajske.
Tretjič, tudi Evropejci se bodo spet bolj obrnili proti Kitajski – tako politično kot gospodarsko. Če bo v naslednjih letih v Aziji izbruhnila vojna, bo Trump težko upal na brezpogojno podporo večine držav Nata.
Četrtič, tudi najbolj zvesti in nekritični zavezniki ZDA zdaj razumejo, da morajo pričakovati, da jih bo Washington kadarkoli in brez opozorila pustil na cedilu. Dejstvo, da Trump uvaja 32-odstotne carine na vse blago iz Tajvana, govori samo zase. Po eni strani njegovi ministri nenehno govorijo o vojaški krepitvi otoške republike – po drugi strani pa jo želijo gospodarsko oslabiti. Kitajska si lahko le mane roke.
Petič, Trumpove poteze krepijo agresivno frakcijo znotraj kitajske komunistične partije, ki je vedno želela prekiniti vse vezi z ZDA. Trump stabilizira režim, namesto da ga slabi, in podžiga že tako močan kitajski nacionalizem. To pa na koncu povečuje nevarnost vojne v regiji.
Trumpov vrtec in odrasli Peking?
Kot tudi piše Capital, je za Trumpovo administracijo značilno, da daje nasprotujoče se izjave: zunanji minister Marco Rubio reče nekaj, naslednji dan pa ameriški obrambni minister Pete Hegseth trdi nasprotno. Vse to daje občutek nekakšnega vrtca.
Kitajsko norčevanje iz carin, s pomočjo katerih želi Trump ponovno industrializirati ZDA:
The Chinese are trolling America with memes on American re-industrialization.
— ADAM (@AdameMedia) April 8, 2025
The music. 😂
pic.twitter.com/pNX1MVbZf5
Na drugi strani predstavniki Kitajske na mednarodnem prizorišču v primerjavi s predstavniki Trumpove administracije delujejo kot odrasli ljudje. Tudi Evropejci, ki sodijo med kritike komunistične Kitajske, tako dobijo občutek, da imajo vsaj v Pekingu opravka s predvidljivimi sogovorniki.
Kitajska rešilna bilka za Evropo, ki je v ameriško-ruskem primežu?
Znani nemški avtomobilski strokovnjak Ferdinand Dudenhöffer je v intervjuju za Capital, v katerem je pojasnjeval, kakšen vpliv na nemško avtomobilsko industrijo imajo lahko ameriške carine, med drugim dejal: "Trump in Putin si trenutno delita Evropo. In mi (Evropa, op. p.) to malce nemočno opazujemo. Moramo poiskati novega partnerja. Eden je zelo močan in z njim naša industrija že odlično sodeluje ter je zelo inovativen: Kitajska. Naša avtomobilska industrija je odvisna od Kitajske, ne od ZDA. Vrednost se ustvarja v kitajskih tovarnah, ne z izvozom. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je: ali lahko v sodelovanju s Kitajsko dosežemo nujno potreben preobrat?"
