Pred evropskimi voditelji pogovor s Trumpom in Zelenskim

18.39 Papež pred srečanjem Trumpa in Putina pozval h končanju vojne v Ukrajini

Papež Leon XIV. je pred petkovim srečanjem predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, o končanju vojne v Ukrajini danes poudaril, da je treba doseči dogovor, s katerim se bo končal tamkajšnji konflikt. Prav tako je pozval k reševanju humanitarne krize v Gazi in izpustitvi zajetih talcev.

"Vedno upam na prekinitev ognja, da se nasilje konča in da dosežejo sporazum. Zakaj vojna po tako dolgem času? Kakšen je njen namen?" je papež ob prihodu v poletno rezidenco v kraju Castel Gandolfo odgovoril na vprašanje o tem, kaj pričakuje od srečanja med Trumpom in Putinom na Aljaski.

Prav tako je znova pozval k reševanju humanitarne krize v Gazi in izpustitvi zajetih talcev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. "Zavedamo se nasilja terorizma in spoštujemo številne žrtve, tudi talce. Potrebujemo njihovo osvoboditev, vendar moramo misliti tudi na številne ljudi, ki umirajo od lakote," je še dodal.

Trump in Putin bosta na petkovem srečanju na Aljaski razpravljala o vojni v Ukrajini. V luči tega so voditelji več evropskih držav, EU in Nata okrepili diplomatska prizadevanja s ciljem najti skupni jezik z ameriškim predsednikom pred njegovim srečanjem s Putinom.

16.41 Belorusija bo na vojaških vajah z Rusijo vadila z raketami z jedrsko zmogljivostjo

Belorusija je danes sporočila, da bo med vojaškimi vajami Zapad 2025, ki jih bo septembra izvajala skupaj z Rusijo v bližini svoje zahodne meje, vadila namestitev ruskih raket Orešnik, ki se jih lahko opremi z jedrskimi bojnimi glavami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Seveda bomo izdelali načrt za uporabo te vrste orožja skupaj z našimi ruskimi kolegi," je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin dejal na vprašanje, ali bodo vaje Zapad vključevale tudi uporabo Orešnika.

Ukrajina, kot tudi Poljska in baltske države, so sicer že večkrat opozorile na kopičenje vojaških sil v Belorusiji, kamor je Rusija sporočila, da bo do konca leta namestila sistem tega orožja.

Konec lanskega leta je Rusija ukrajinsko mesto Dnipro uporabila kot "poligon" za svojo poskusno raketo Orešnik, a takrat brez jedrske glave.

Vojaške vaje Zapad 2025 bodo potekale med 12. in 16. septembrom. Običajno vključujejo več deset tisoč vojakov v demonstraciji moči v bližini zahodne meje Belorusije, kar je tudi meja EU in Nata.

V vajah leta 2021, ki so jih izvedli le nekaj mesecev pred napadom Moskve na Ukrajino, je sodelovalo okoli 200.000 vojakov. Maja je Belorusija nakazala, da bo letos zmanjšala število sodelujočih vojakov.

Po poročanju ruskih medijev, ki jih povzema AFP, se naj bi vaj udeležilo 13.000 vojakov, a zaenkrat končne številke udeležencev še niso razkrili.

Belorusija, nekdanja sovjetska republika, je ključna zaveznica Rusije, od katere je tudi zelo gospodarsko in vojaško odvisna.

15.37 Ukaz o obvezni evakuaciji

Guverner doneške regije Vadim Filaškin je danes sporočil, da je zaradi napredovanja ruskih sil odredil obvezno evakuacijo družin z otroki iz približno desetih ogroženih mest in vasi, vključno z majhnim mestom Bilozerske. Po njegovih besedah je na območju pod evakuacijo še vedno kakih 1150 otrok.

14.32 Ruska vojska naj bi zavzela dve vasi na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska je danes sporočila, da je zavzela dve vasi blizu mesta Dobropilja v vzhodni regiji Doneck, na strateško pomembnem območju, kjer je v zadnjih dneh po poročanjih napredovala in prebila ukrajinsko obrambno črto. Ruske sile naj bi sicer v torek glede na podatke dosegle največji napredek v 24 urah na ukrajinskem ozemlju v več kot letu dni.

Kot je danes sporočila ruska vojska, so njihove čete zavzele vasi Suvorovo in Nikanorivka, ki sta približno 15 kilometrov oddaljeni od Dobropilje, nekdanjega rudarskega mesta, ki je še vedno v ukrajinskih rokah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vasi se nahajata južno od območja, kjer so ruske sile ta teden s hitro ofenzivo napredovale in prebile obrambno črto v bližini strateško pomembnega mesta Pokrovsk, o čemer so v torek poročali ukrajinska vojska in ukrajinski vojaški blogerji.

Po poročanju ukrajinskega bloga DeepState, ki je blizu vojski, so ruske sile v približno dveh dneh napredovale za okoli deset kilometrov. Podatki ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) pa kažejo, da je ruska vojska v torek v 24 urah izvedla svoj največji prodor na ukrajinsko ozemlje v več kot enem letu.

Glede na analizo podatkov, ki jo je opravila AFP, so ruske sile 12. avgusta zavzele ali si lastijo 110 kvadratnih kilometrov ozemlja v primerjavi z dnem prej. To je največ od konca maja lani.

Ukrajinska vojska kljub napredovanju ruskih sil ne priznava ruskega nadzora nad ozemljem, čeprav je potrdila, da razmere na fronti ostajajo težke.

11.30 Zelenski odhaja na pogovore v Berlin, svari pred ruskim zavajanjem

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo današnje pogovore z evropskimi voditelji opravil iz Berlina. Pred tem je danes ponovno posvaril pred ruskim zavajanjem. Po njegovih besedah namreč ni znakov, da se Moskva pripravlja na končanje vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Voditelji več evropskih držav, EU in Nata bodo danes preko videopovezave govorili z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter ga pred njegovim petkovim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj na Aljaski brani interese Ukrajine.

Pred tem bodo govorili še z Zelenskim, ki se bo klicu pridružil iz Berlina. Pogovore je namreč sklical nemški kancler Friedrich Merz.

Predvideno je, da bodo najprej voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Poljske in Finske, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter Zelenski in generalni sekretar Nata Mark Rutte govorili o možnostih za krepitev pritiska na Rusijo, zaporedju korakov v morebitnem mirovnem procesu, prihodnosti ozemelj, ki jih je zasedla Rusija, ter varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Sledila bo videokonferenca evropskih voditeljev s Trumpom in ameriškim podpredsednikom JD Vanceom. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, bo po tem pogovoru še videokonferenca evropskih voditeljev.

Zelenski je danes na družbenih omrežjih poudaril pomen ohranjanja mednarodnega pritiska na Rusijo. Po njegovih besedah namreč ni znakov, da se Moskva pripravlja na končanje vojne, zato je posvaril pred ruskim zavajanjem.

Ukrajinski predsednik je dejal, da je njegova ekipa pred petkovim vrhom na Aljaski opravila več kot 30 pogovorov s svetovnimi voditelji in visokimi uradniki.

6.52 Putin pred vrhom s Trumpom govoril s Kimom

Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sta se pred petkovim vrhom med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v torek pogovarjala po telefonu. Kot danes poročajo severnokorejski državni mediji, sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja.

Putin je po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA izrazil spoštovanje do duha žrtvovanja, ki so ga pokazali pripadniki severnokorejske vojske pri osvoboditvi Kurska. Kim pa je obljubil, da bo Severna Koreja v celoti podprla vse ukrepe, ki jih bo Rusija sprejela v prihodnosti, poročanje KCNA povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kremelj je v izjavi potrdil telefonski pogovor in dodal, da je Putin s Kimom delil informacije v zvezi s prihajajočimi pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

V ospredju petkovih pogovorov med Trumpom in Putinom na Aljaski bo vojna v Ukrajini, Trump pa si prizadeva doseči premirje in končanje vojne.

Rusija in Severna Koreja sta v zadnjih letih okrepili odnose. Med drugim Pjongjang Moskvi dobavlja orožje za vojaške operacije v Ukrajini. Severna Koreja je tudi potrdila, da so njeni vojaki sodelovali v bojih proti ukrajinskim silam v ruskem Kursku. Lani, med Putinovim obiskom v Severni Koreji, sta državi podpisali sporazum o medsebojni obrambi.

Putin se je pred srečanjem s Trumpom minuli petek pogovarjal že s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, ki je ob tem pozdravil izboljšanje odnosov med Washingtonom in Moskvo. Isti dan je opravil telefonske pogovore tudi z voditelji Indije, Belorusije, Kazahstana in Uzbekistana.

6.17 Evropski voditelji danes na pogovorih s Trumpom in Zelenskim

Pred petkovim srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski o končanju vojne v Ukrajini se nadaljujejo diplomatska prizadevanja za vključitev Ukrajine in Evrope v pogovore.

O prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez Kijeva, meje pa se ne smejo spreminjati s silo, so v torek v skupni izjavi poudarili evropski voditelji, ki se bojijo, da bi morebitni dogovor, sklenjen brez Ukrajine, Kijev prisilil k nesprejemljivim ozemeljskim kompromisom.

Današnje pogovore je sklical nemški kancler Friedrich Merz. Predvideno je, da bodo najprej voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Poljske in Finske, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter Zelenski in generalni sekretar Nata Mark Rutte govorili o možnostih za krepitev pritiska na Rusijo, zaporedju korakov v morebitnem mirovnem procesu, prihodnosti ozemelj, ki jih je zasedla Rusija, ter varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Sledila bo videokonferenca evropskih voditeljev s Trumpom in ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, bo po tem pogovoru sledila še videokonferenca evropskih voditeljev.

Trump, ki pričakuje konstruktiven pogovor s Putinom, je v petek zatrdil, da bo za končanje vojne v Ukrajini potrebnih nekaj izmenjav ozemlja. Podrobnosti ni pojasnil.

Zelenski je posvaril pred morebitnim popuščanjem Putinovim zahtevam glede ozemeljskih koncesij Ukrajine in sklepanjem dogovorov brez Ukrajine. Opozoril je, da Ukrajina ne bo privolila v to, da bi del ozemlja odstopila Rusiji.

Novice Ukrajinci z droni nad rusko regijo Saratov, gori rafinerija