Ponedeljek, 9. 9. 2024, 21.55
2 uri, 43 minut
Je Putin ujetnik Kitajske?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Ker Vladimirju Putinu leta 2022 ni uspelo z bliskovito vojno hitro spraviti na kolena Ukrajine, je postal vse bolj odvisen od svoje zaveznice Kitajske.
Kitajska in Rusija sta bili že pred ruskim napadom na Ukrajino zaveznici, ki ju združuje nasprotovanje ameriški prevladi v svetu. Vojna v Ukrajini in zahodne sankcije pa so največjo državo na svetu skorajda pahnile v naročje Kitajske. Številni zaradi vse večje odvisnosti Moskve od Pekinga celo govorijo o tem, da Rusija postaja vazal Kitajske.
Dejstvo je, da so se po izbruhu vojne in uvedbi zahodnih sankcij gospodarski tokovi med Kitajsko in Rusijo okrepili. Kitajska sicer Rusiji ne pošilja orožja (tako kot Severna Koreja ali Iran), naj pa bi v Rusijo izvažala tehnologijo, ki je pomembna za izdelavo orožja, kot so na primer tanki in brezpilotni letalniki.
Kitajska podjetja izkoristijo sankcije in umik zahodnih podjetij
Po uvedbi sankcij in umiku nekaterih zahodnih podjetij z ruskega trga so kitajska podjetja postala glavni dobavitelj avtomobilov, oblačil, nekaterih surovin in drugih izdelkov. Na drugi strani je Rusija okrepila izvoz plina in nafte na Kitajsko.
Leta 2023 je Kitajska postala glavni ruski trgovinski partner, medtem ko je Rusija za Kitajsko šesti največji trgovinski partner, piše BBC. Lani je bila izmenjava v višini 240 milijard ameriških dolarjev, kar je 64 odstotkov več kot leta 2021 (takrat je menjava po kitajskih podatkih znašala nekaj manj kot 150 milijard dolarjev).
Skok ruskega izvoza nafte in plina na Kitajsko
Leta 2023 je Rusija postala največja izvoznica surove nafte na Kitajsko (pred tem je to bila Savdska Arabija). To leto je Kitajska uvozila 107 milijonov ton surove nafte iz Rusije, kar je 24 odstotkov več kot leta 2022. Kitajska je leta 2023 uvozila iz Rusije tudi za osem milijonov ton utekočinjenega naftnega plina, kar je 77 odstotkov več kot leta 2021. Narastel je tudi izvoz ruskega zemeljskega plina na Kitajsko.
Putinova Rusija in Kitajska sta strateški zaveznici, ki ju združije zlasti boj proti ameriški prevladi v svetu. V tem zavezništvu je Kitajska zaradi svoje gospodarske in demografske moči močnejši partner, Rusija pa šibkejši.
Kot piše francoski Le Monde, ključno vlogo pri gospodarskem povezovanju Rusije in Kitajske igra bančni sektor. Za večino ruskih bank veljajo zahodne sankcije in so bile izključene iz mednarodnega plačilnega sistema Swift (s sedežem v Bruslju). Številne ruske banke zato zdaj uporabljajo kitajski čezmejni medbančni plačilni sistem Cips. Vse večjo vlogo v Rusiji imajo tudi velike kitajske banke.
Črni oblaki nad kitajsko-ruskim gospodarskim sodelovanjem?
Toda po drugi strani je marca in aprila letos kitajski uvoz v Rusijo v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel. Tudi pri vzpostavitvi plinovoda Moč Sibirije 2 ne teče vse gladko. Po tem plinovodu bi Rusija prek Mongolije dobavljala Kitajski do 50 milijard kubičnih metrov sibirskega plina na leto. Gre za plin, ki je do zdaj pritekal oziroma še priteka na evropske trge.
Kot je junija letos pisal ameriški poslovni medij Forbes, Kitajska želi ta plin plačevati po ruskih cenah, torej le za toliko, kot Rusija prodaja svoj plin na ruskem trgu (te cene so subvencionirane).
Kitajce moti sodelovanje Mongolije
Prav tako se Peking noče zavezati, da bo vsako leto kupil znatno količino ruskega zemeljskega plina. Kitajce tudi moti, da je Rusija v posel vpletla Mongolijo. Kitajski analitiki so prepričani, da želi Moskva s tem preprečiti, da bi se Mongolija naslonila na Kitajsko. Spet druge teze so, da želi Moskva s tem preprečiti zbližanje med Ulanom Batorjem in Washingtonom.
Mongolija je nekaj več kot trimilijonska država, ki je stisnjena med Rusijo in Kitajsko. Več kot sto let je Moskva nekakšen varuh mongolske neodvisnosti od Kitajske. Putinov obisk Mongolije (na fotografiji skupaj z mongolskim predsednikom Uhnaginom Hirelsikom) je treba gledati tudi v tej luči. Pomenljiv je tudi podatek, da Kitajce moti mongolsko sodelovanje pri plinovodu Moč Sibirije 2.
Zgodovinsko je tudi pomemben podatek, da je bilo ozemlje Mongolije nekaj stoletij del Kitajske in da so Mongolci leta 1911 razglasili neodvisnost. Varuh te neodvisnosti pa je bila najprej carska Rusija oziroma pozneje Sovjetska zveza. Kitajski nacionalisti, ki so se leta 1949 po porazu v državljanski vojni s kitajskimi komunisti umaknili na Tajvan, neodvisnosti Mongolije niso nikoli priznali.
Putin v Mongoliji
Vladimir Putin je pred dnevi obiskal Mongolijo, uradno v okviru 85. obletnice zmagovite bitke sovjetskih in mongolskih čet proti japonskim četam na vzhodu Mongolije. Obisk je vzbudil veliko pozornosti, ker je Mongolija članica Mednarodnega kazenskega sodišča, a kljub temu ni aretirala Putina (Mednarodno kazensko sodišče je maja 2023 izdalo tiralico za ruskim predsednikom).
A glede na to, da je Mongolija gospodarsko in energetsko odvisna od Rusije in Kitajske, ta odločitev Ulana Batorja ni presenečenje. Na obisku so tekli tudi pogovori o vzpostavitvi železniške povezave med Rusijo in Mongolijo. Mongolija bo po poročanju ruskih medijev tudi sodelovala na srečanju držav BRICS, ki bo oktobra letos v Kazanu v Rusiji.
Plinovod Moč Sibirije 1
Kitajska sicer od leta 2019 že dobiva sibirski plin prek plinovoda Moč Sibirije 1. Ta dobavlja plin iz Jakutije. Po tem plinovodu bi lahko Kitajska na leto dobila do 63 milijard kubičnih metrov plina, a je pretok še daleč od te količine. Lani je pretok narasel na 22,5 milijarde kubičnih metrov, do leta 2025 pa naj bi plinovod dosegel 38 milijard kubičnih metrov pretoka.
Konec leta 2019 je prvič stekel ruski zemeljski plin po plinovodu Moč Sibirije 1. Pretok plina postopoma narašča – lani je dosegel 22,5 milijarde kubičnih metrov, prihodnje leto pa naj bi dosegel 38 milijard kubičnih metrov.
Po obisku Mongolije je Putin sodeloval na Vzhodnem ekonomskem forumu (EEF) v Vladivostoku, ki je potekal 4. in 5. septembra. Na forumu je sodelovala tudi Kitajska. Toda ni prišel kitajski predsednik Ši Džinping, ampak je ta poslal svojega podpredsednika Hana Ženga.
Obsodba znanstvenika, ki naj bi Kitajski izdajal vojaške skrivnosti
Čeprav se na Zahodu govori, da Rusija postaja izpostava Kitajske oziroma celo vazal Kitajske ter nekakšen poceni bencinski servis zanjo, pa so namigi, da skuša Moskva ohranjati suvereno držo v odnosu do Pekinga.
Pred dnevi, le dan pred začetkom Vzhodnega gospodarskega foruma, je zaokrožila novica, da so v Rusiji ruskega znanstvenika Aleksandra Šipljuka zaradi izdaje državnih skrivnosti obsodili na 15 let ječe.
Moskva znanje o hipersoničnih raketah noče deliti niti s Pekingom
Šipljuk naj bi izdal skrivnosti, povezane s hipersoničnimi raketami, vendar ne kateri od zahodnih držav, ampak Kitajski. Več kot očitno je, da Moskva svojih največjih vojaških skrivnosti noče deliti s Pekingom. Že prej, leta 2016, so na sedem let zapora obsodili znanstvenika Vladimirja Lapigina, ki naj bi prav tako izdajal ruske državne skrivnosti Kitajski.
Moskva naj bi Pekingu sporočala nekatere vojaške skrivnosti, prav tako ji omogoča sodelovanje na Arktiki, a po drugi strani tudi pred Kitajsko skriva podatke o hipersoničnih raketah oziroma izstrelkih, ki so tehnološko najnaprednejše rusko orožje. Na fotografiji: izstrelitev hipersonične rakete.
A velika težava za Rusijo je, če imajo prav tisti, ki trdijo, da ni v interesu Pekinga, da bi Rusija v Ukrajini dosegla popolno vojaško zmago. Kot piše ameriški medij Politico, Kitajska noče, da bi se v primeru ruske zmage v Ukrajini Zahod premočno odtujil od Pekinga.
Kaj želi Kitajska?
Po drugi strani pa si, kot tudi piše Politico, Peking ne želi, da bi bila Rusija poražena, ker bi ta poraz zamajal Putinovo oblast in celo lahko sprožil njegovo preobrazbo ali uničenje. To pa bi lahko Kitajski zmanjšalo dostop do poceni energije, ruskih trgov, Arktike in vojaško-tehnoloških skrivnosti. Prav tako bi v tem primeru Kitajska izgubila glavnega partnerja pri svojem dolgoročnem strateškem rivalstvu z ZDA.
