Z rajskih Maldivov je odšla v Slovenijo, zdaj ima tu uspešen posel

Zdaj, ko se pogovarjava, ste na Maldivih. Poletje je tam nizka sezona, kajne?

Da, to obdobje je praviloma nizka sezona, glavni razlog za to pa je, da je naš glavni trg Zahod, kjer ljudje poleti običajno dopustujejo kar na tamkajšnjih, njim bližjih destinacijah. Se pa to počasi spreminja in na Maldive tudi v poletnih mesecih prihaja vse več turistov. Nekatera letovišča so letos tudi v tem času stoodstotno zasedena.

Kaj vas je z Maldivov pripeljalo na drug konec sveta, v Slovenijo?

Gre za res lepo zgodbo. Prihajam iz Maleja, glavnega mesta Maldivov, ki je precej dolgočasno, takšna "betonska džungla". Drugih otokov običajno nisem obiskovala, konec leta 2018 pa sem se odločila, da grem s prijatelji novo leto pričakat na Maafushi, priljubljen turistični otok. Istočasno pa je na silvestrovanje tja prišel tudi Marko, moj zdajšnji mož. Tam me je opazil in me želel spoznati, a sem ga zavrnila. Sem tradicionalno vzgojena in me bežne avanture niso zanimale, sploh pa ne s turistom.

Aisha in Marko sta se spoznala konec leta 2018, slabo leto pozneje se je priselila v Slovenijo. Foto: osebni arhiv A bil je vztrajen, vabil me je na kavo in sčasoma sem pristala, s tem pa se je moje življenje spremenilo. Bil je pravi kavalir, spoznala sem, da ga ne zanima le bežna romanca. Skupaj sva pričakala novo leto, naslednji dan pa je odpotoval domov, a nas s prijateljicami še pred tem povabil, naj poleti pridemo v Slovenijo. Midva sva ostala v stikih, pošiljala sva si sporočila, to je preraslo v klice in s prijateljicami smo že bile dogovorjene, da junija 2019 odpotujemo v Slovenijo, one pa so si nato premislile. Zdaj sem prepričana, da je tudi to pripomoglo k temu, kako se je zgodba razvila. Odpotovala sem namreč sama, skupaj sva preživela tri tedne, razkazal mi je Slovenijo in sosednje države in v tem času sva se zaljubila.

Kako je bilo za seboj pustiti vse svoje življenje in se preseliti v povsem novo, neznano deželo?

Tik preden sem spoznala Marka, sem imela že vse pripravljeno na selitev v Avstralijo, kamor sem nameravala oditi s sinom, ki je imel takrat 11 let. Potem pa sem se znašla v precepu – na eni strani je bilo življenje v Avstraliji, ki me je že čakalo, na drugi strani pa je bila ljubezen. Za nasvet sem vprašala svojo mamo in rekla mi je, naj poslušam svoje srce, če pa se ne bo srečno izteklo, se lahko vedno vrnem domov. Takrat sem se odločila, na Maldivih pustila vse za seboj in se oktobra 2019 priselila v Slovenijo. Poročila sva se, zaradi pandemije covida se nama je moj sin pridružil dve leti pozneje, zdaj pa imava tudi dveletnega sinčka.

Če ne bi prišli v Slovenijo, bi se torej odselili v Avstralijo. Na Maldivih zase niste videli prihodnosti?

Razlog je bil predvsem moj starejši sin. Dolgo sem bila mama samohranilka in želela sem mu omogočiti dobro izobrazbo. Na Maldivih je dobro razvit turizem, pri izobraževanju pa zaostajajo. Svojemu sinu sem želela dati priložnost za čim boljšo izobrazbo in osebno rast. Razmišljala sem tudi o Dubaju, Londonu in Maleziji, kjer sem študirala sama, a se mi je zdela Avstralija najprimernejša. Tam sem že imela možnost zaposlitve, prav tako pa je v Avstraliji močna maldivska izseljenska skupnost.

Kako se je starejši sin privadil na Slovenijo?

Že od začetka je obiskoval slovensko srednjo šolo, da bi se karseda dobro naučil jezika in se tako lažje vključil v družbo. Zdaj je že v srednji šoli in Slovenijo ima rad, všeč mu je način življenja, odprtost, individualnost. Največji izziv mu – tako kot meni – predstavlja slovenščina, čeprav jo govori že veliko bolje kot jaz.

Aisha in njen mož Marko imata dveletnega sina Luka, z njo pa je v Slovenijo prišel tudi njen starejši sin Saif. Foto: osebni arhiv

Vam je bilo težko zaživeti v povsem novem okolju?

Od nekdaj sem bila zelo odprta oseba. Na Maldivih sem delala kot vodja mednarodnih zadev v medijski pisarni maldivske vlade in tako službeno veliko potovala, zato sem bila vajena drugih kultur. Največji izziv v Sloveniji mi je bil, kot sem že omenila, jezik, a sem ponosna na to, da sem se osnovnega sporazumevanja naučila v zelo kratkem času. S svojo družino govorim v slovenščini, nisem pa še povsem suverena govorka.

Kaj vas je v Sloveniji najbolj presenetilo?

Preden sem se preselila, so mi prijatelji mojega moža govorili, da je slovenska družba zelo zaprta in zadržana, a tega sama sploh nisem opazila. Do mene so bili vsi res odprti in topli, sploh nisem imela težav s tem, da se ne bi mogla vključiti v družbo.

Razlika med Slovenijo in Maldivi, ki sem jo res opazila, pa je ta, da je na Maldivih življenje veliko bolj sproščeno. Če se dogovorimo za neko uro, je povsem običajno, da zamudimo, in nihče ne pričakuje, da se bomo za to opravičili. V Sloveniji ste pa vsi zelo točni in se opravičujete že za minuto zamude. Na to sem se sprva kar težko navadila.

"To, da so v Sloveniji različni letni časi, me je navdušilo. Na Maldivih imamo le enega. Imamo sicer deževno obdobje, a temperatura je ves čas enaka. Obožujem menjavanje letnih časov, občudujem jesenske barve narave, vse to je bilo zame novo." Foto: osebni arhiv

Razlikujemo se tudi v hitrosti – na Maldivih vsi hodimo res počasi, medtem ko v Sloveniji ljudje vedno hitijo. To me je presenetilo tudi v trgovinah. Na Maldivih nakupovanje poteka tako, da kupec le izbira izdelke, osebje pa jih zlaga v vrečke in kupcu je treba na koncu le plačati. Pa še to počasi. V Sloveniji pa je vse to tako bliskovito. Ko sem šla prvič v trgovino, sem pričakovala, da mi bo izdelke v vrečko zlagala blagajničarka in sem kar čakala. Potem pa sem ugotovila, da me vsi, tudi ljudje v vrsti, jezno gledajo, in nisem vedela, zakaj (smeh, op. a.). Pojasnili so mi, da moram izdelke v vrečko zložiti sama, in res sem to storila, a počasi, zato so me spet jezno gledali (smeh, op. a.).

Kako pa ste se privadili na tukajšnje podnebje?

To, da so v Sloveniji različni letni časi, me je navdušilo. Na Maldivih imamo le enega. Imamo sicer deževno obdobje, a temperatura je ves čas enaka. Obožujem menjavanje letnih časov, občudujem jesenske barve narave, vse to je bilo zame novo. V Sloveniji sem tudi prvič doživela sneg, bila sem kot otrok, prijemala sem ga in tekala po ulici, da je bilo mojemu možu kar nerodno (smeh, op. a.). Zdaj sem kar razočarana, če pozimi v Ljubljani ne sneži.

Omenili ste glavno mesto Male kot "betonsko džunglo". To ni podoba, ki jo imamo ljudje v glavi ob omembi Maldivov.

Male je zelo zgoščeno in nagneteno mesto. Leži na otoku s premerom le kakšne tri kilometre, ima pa več kot 240 tisoč prebivalcev. Ker ni prostora, vse zgradbe rastejo le navzgor, zelenja ni, povsod je gneča in kdorkoli živi v Maleu, ga sovraži, ker je tako kaotično.

Zanimivo je tudi, da večina prebivalcev Maleja sploh ne zna plavati. Tudi jaz nisem, naučil me je šele moj mož. Domačini na Maldivih v glavnem sploh ne hodijo na počitnice – živijo obkroženi s takšno lepoto, pa je ne izkoristijo. Turkizno morje, bel pesek, koralni grebeni … se zdijo vsem tako samoumevni, da ne pomislijo, da bi uživali v tem.

"Domačini na Maldivih v glavnem sploh ne hodijo na počitnice – živijo obkroženi s takšno lepoto, pa je ne izkoristijo. Turkizno morje, bel pesek, koralni grebeni … se zdijo vsem tako samoumevni, da ne pomislijo, da bi uživali v tem," je povedala Aisha, ki tudi sama ni znala plavati, dokler je ni naučil njen mož. Foto: osebni arhiv Tudi sama sem lepoto Maldivov dojela šele, ko sem ustanovila turistično agencijo in začela lepote svoje domovine predstavljati drugim. Zdaj, ko nisem ves čas tam, Maldive pogrešam in večkrat pomislim – na svojem pragu sem imela vse to in tega nisem izkoristila.

Kako pa se je začela zgodba vaše turistične agencije?

Prijatelji mojega moža so me že od nekdaj spraševali za nasvete, kako potovati na Maldive, kaj tam obiskati in podobno. Tako se mi je že nekaj časa v glavi porajala misel, da bi lahko delala kaj v povezavi s tem, a sem po prihodu v Slovenijo dobila službo v marketinški agenciji, zato te ideje nisem razvijala. Nato pa sem med covidom to službo izgubila.

Imela sem poznanstva v turistični industriji še iz časov, ko sem imela na Maldivih vladno službo. Nekdo mi je predlagal, naj odprem PR-agencijo, ki bi Maldive predstavljala v Sloveniji in državah Balkana, a takrat za to nisem imela finančnih sredstev. Sem pa na Facebooku naredila stran Moji Maldivi, tam začela objavljati o sebi in o Maldivih ter v le dveh dneh dobila tri tisoč sledilcev. Takrat sem se zavedela, da bi iz tega lahko nekaj ustvarila. Nedvomno sem v prednosti, ker prihajam z Maldivov, imam izkušnje iz prve roke ter mojim nasvetom in predlogom ljudje lahko zaupajo.

Z možem sva turistično agencijo odprla konec leta 2021 in od takrat je to vlak, ki ga ni mogoče ustaviti. Še sama težko verjamem, kako smo v teh štirih letih zrasli, širimo se tudi na celotno balkansko regijo ter na Slovaško in Madžarsko.

Turizem se je na Maldivih začel razvijati šele v 70. letih, torej relativno pozno. Kako to?

Še leta 1965, ko so Maldivi postali neodvisna država, tam ni bilo letališča, večina transporta je potekala iz Indije in Šrilanke z ladjami. Premikati se je začelo leta 1971, ko je italijanski turistični agent George Corbin iskal novo, še neodkrito tropsko destinacijo, in izvedel za Maldive. Pripeljal je prve obiskovalce, leta 1972 pa je maldivska vlada ustanovila prvo letovišče na otočju.

"Večina ljudi pričakuje, da bodo Maldivi videti tako, kot so na fotografijah. Mnogi pa nato rečejo, da je celo lepše, češ da na fotografijah ni mogoče ujeti tako čudovitih barv, kot jih vidijo na lastne oči." Foto: osebni arhiv

Resnično pa se je turizem na Maldivih razcvetel v času pandemije covida. Večina sveta je bila zaprtega, Maldivi pa so ostali odprti in takrat je obisk občutno zrasel. Pred tem je Maldive letno obiskalo manj kot milijon ljudi, takrat je številka zrasla na 1,5 milijona, v letošnjem letu pa nameravajo doseči že dva milijona obiskovalcev.

Še vedno pa Maldivi ostajajo butična destinacija, ker njihova geografska razpršenost ne dopušča, da bi postali množična destinacija s kopico nagnetenih hotelov. Še vedno velja pravilo "en otok – eno letovišče".

Kaj pa po vaših izkušnjah najbolj preseneti ljudi, ko prvič obiščejo Maldive?

Večina jih pričakuje, da bodo videti tako, kot so na fotografijah. Mnogi pa nato rečejo, da je celo lepše, češ da na fotografijah ni mogoče ujeti tako čudovitih barv, kot jih vidijo na lastne oči. To je za večino ljudi, ki na Maldive pridejo prvič, pravi šok.

Preberite še:

Sportal Francoski slaščičar, ki je v Sloveniji našel pravo ravnovesje med službo in prostim časom

Novice Jure Baloh: Raka bi imel raje v ZDA kot pa v Sloveniji

Sportal Tina Pisnik in njena ameriška zgodba

Trendi Skladatelj Anže Rozman: Nekateri v Sloveniji se morda ne zavedajo, kako lahko in lepo nam je v resnici