Torek, 4. 11. 2025, 9.34
5 ur, 4 minute
Mandarine iz Neretve končajo na kompostu: skladišča so polna, kupcev pa nikjer
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,68
Pridelovalci obupujejo, saj so cene padle, stroški rastejo, mladih naslednikov ni. Državni organi medtem preiskujejo največjega odkupovalca zaradi domnevno nepoštenih praks.
"Preživeli bomo tudi to leto, kot smo vsa prejšnja. A rešitev ni in ekonomskega smisla za pridelavo mandarin je vedno manj," pravi Neven Mataga iz Opuzena, eden redkih sadjarjev, ki še vztrajajo v dolini Neretve. Že osem dni ni pobral niti ene mandarine – odkupa letos skoraj ni, piše Večernji list.
Skladišča so polna, kupcev ni, vreme pa je z več kot 20 stopinjami Celzija poskrbelo, da sadeži prezgodaj zorijo. Idealni pogoji za sredozemsko sadno muho pomenijo, da številni zreli plodovi namesto v hladilnicah končajo na kompostu. "Srce me boli, ko vidim, da se vse to zavrže," pravi Mataga. Lani je v kompostu končalo več kot pet tisoč ton mandarin – kar pomeni približno 250 tovornjakov sadežev ali deset tisoč neizplačanih dnevnic za obiralce.
Stroški višji, cene nižje
Letos se po ocenah pridelovalcev zavrže od 20 do 25 odstotkov pridelka, čeprav je ta za polovico večji kot lani, piše Večernji list. Odkupna cena pa je le od 25 do 30 centov za kilogram – polovico manj kot lani. "Za tak denar se preprosto ne izplača pobirati," pojasnjuje Mataga. Stroški gnojil, zaščitnih sredstev in namakanja so se zvišali za od 15 do 20 odstotkov, obiralci pa dobijo okoli 60 evrov na dan, kar je za pridelovalce dodatno breme.
Ob tem so se letos še okrepile težave z boleznimi in škodljivci. Zaradi odsotnosti lanskega programa za izpust sterilnih samcev sredozemske sadne muhe je bilo treba v nasade namestiti več deset vab – do 80 na hektar, vsaka pa stane pet evrov. "S tem smo uničeni za več let vnaprej," opozarjajo pridelovalci.
"Mandarina potrebuje drugi življenjski krog"
Mataga meni, da bi morala država poskrbeti za razvoj predelovalne industrije, ki bi rešila del pridelka. "Če bi sadeže drugega kakovostnega razreda, ki jih zdaj zavržemo, predelali v sokove, marmelade, likerje, bi to bil popolnoma drugačen scenarij. Tako pa je vse izgubljeno," pravi. Po njegovih besedah so obstoječi mali obrati premajhni, da bi imeli omembe vreden vpliv na trg.
Preiskava največjega odkupovalca
Agencija za varstvo konkurence (AZTN) je po poročanju Večernjega lista pred dnevi sporočila, da je proti največjemu odkupovalcu mandarin, podjetju Arivera Fruit (nekdanjemu ENNA Fruitu), sprožila upravni postopek. Preverjajo, ali je podjetje s svojo prevladujočo pogajalsko močjo dobaviteljem mandarin vsiljevalo nepoštene poslovne prakse.
Pridelovalci medtem opozarjajo, da brez sistemskih sprememb Neretva izgublja eno svojih najznačilnejših panog. "Morda je čas, da začnemo razmišljati o drugih kulturah. Mandarinam, kakršne poznamo danes, se tu ne piše dobro," pravi Mataga.
