Torek, 6. 1. 2026, 19.05
1 mesec, 1 teden
Evropski voditelji po grožnjah ZDA podprli Dansko in Grenlandijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Podpisniki izjave so poudarili, da so skupaj z drugimi zavezniki okrepili svojo prisotnost in naložbe, da bi zagotovili varnost Arktike in odvračali nasprotnike. "ZDA so ključni partner v tem prizadevanju, kot zaveznica Nata in na podlagi obrambnega sporazuma med Kraljevino Dansko in ZDA iz leta 1951," so navedli v skupni izjavi.
Več evropskih voditeljev je danes izrazilo podporo Danski in Grenlandiji po grožnjah ZDA s priključitvijo danskega avtonomnega ozemlja. Poudarili so, da lahko o prihodnosti otoka odločata le Grenlandija in Danska. Svetovalec predsednika ZDA Stephen Miller je v ponedeljek dejal, da se nihče ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije, slovenski premier Robert Golob pa, da se Slovenija pridružuje sporočilu, da Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in da o njenih zadevah odločata izključno Danska in Grenlandija. Medtem sta Grenlandija in Danska pozvali k srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom.
Slovenski premier Robert Golob je podprl skupno izjavo evropskih voditeljev, v kateri so ti v luči groženj ZDA s priključitvijo Grenlandije podprli Dansko in njeno avtonomno ozemlje.
"Slovenija izraža popolno podporo skupni izjavi o Grenlandiji, v kateri je izpostavljen pomen arktične regije. Varnost Arktike je lahko ohranjena s skupnimi močmi vseh zaveznic, vključujoč ZDA, predvsem pa z doslednim spoštovanjem načel mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN," je povedal Golob.
Zagotovil je, da so ozemeljska celovitost, suverenost in nedotakljivost meja univerzalna načela, za katerimi bo Slovenija vedno trdno stala, piše v objavi na vladnem profilu na omrežju X.
"Slovenija izraža trdno podporo stališčem danske predsednice vlade in se pridružuje močnemu in jasnemu sporočilu, da Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in o njenih zadevah lahko odločata izključno Danska in Grenlandija," je dodal premier.
Voditelji Danske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije in Poljske so pred tem danes v skupni izjavi izrazili podporo Danski in Grenlandiji po grožnjah ZDA s priključitvijo tega danskega avtonomnega ozemlja.
"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope"
"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope in je ključnega pomena za mednarodno in transatlantsko varnost," so v skupni izjavi zapisali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, španski premier Pedro Sanchez, poljski premier Donald Tusk in danska premierka Mette Frederiksen.
Prepričani so, da je za zagotovitev varnosti na območju Arktike potrebno sodelovanje med članicami zveze Nato, vključno z ZDA. Spomnili so, da je tudi Danska, vključno z Grenlandijo, del Nata, in poudarili, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, o stvareh, ki zadevajo Dansko in Grenlandijo, pa da lahko odločata izključno Danska in Grenlandija.
Voditelji so se zavzeli za spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, vključno s spoštovanjem suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja. "To so univerzalna načela in ne bomo prenehali z njihovim zagovarjanjem," so zatrdili.
Poudarili so, da so skupaj z drugimi zavezniki okrepili svojo prisotnost in naložbe, da bi zagotovili varnost Arktike in odvračali nasprotnike. "ZDA so ključni partner v tem prizadevanju, kot zaveznica Nata in na podlagi obrambnega sporazuma med Kraljevino Dansko in ZDA iz leta 1951," so navedli.
Svet kot supermarket
Ameriški predsednik Donald Trump je od vrnitve v Belo hišo večkrat dejal, da ZDA zaradi varnosti potrebujejo Grenlandijo, in izrazil željo, da bi jo zasedli oziroma prevzeli nadzor nad njo.
To je ponovil v nedeljo na krovu predsedniškega letala Air Force One. "Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti. Z Grenlandijo se bomo ukvarjali v približno dveh mesecih. O Grenlandiji se bomo pogovorili čez 20 dni," je dejal po poročanju portala Politico.
Njegov svetovalec Stephen Miller je medtem v ponedeljek težnje Washingtona po nadzoru nad Grenlandijo označil za uradno stališče vlade ZDA. Na vprašanje, ali Washington izključuje uporabo sile za prevzem Grenlandije, je odgovoril: "Nihče se ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije."
Prepričan je, da bi otok moral biti del ZDA in dodal, da ZDA kot vodilna vojaška sila Nata potrebujejo nadzor nad Grenlandijo, da bi zavarovale arktično regijo. Prav tako je podvomil o suverenosti Danske nad Grenlandijo ter vprašal, na kateri pravni podlagi ta pripada Danski in zakaj bi morala ostati "kolonija Danske", navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Grenlandija in Danska pozvali k srečanju z Marcom Rubiom
Grenlandija in Danska sta danes pozvali k čimprejšnjemu srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da se pogovorijo o apetitih predsednika ZDA Donalda Trumpa po samoupravnem danskem ozemlju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Danski zunanji minister je izjavil, da bo srečanje z Rubiom odpravilo določene nesporazume o zahtevah ZDA glede Grenlandije. "Prišel je čas, da vzpostavimo stik in se sestanemo z našimi ameriškimi kolegi, ameriškim državnim sekretarjem Marco Rubiom," izjavo Larsa Lokkeja Rasmussena navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Zunanja ministrica Grenlandije Vivian Motzfeldt je na omrežju X objavila, da se Rubio doslej ni mogel sestati z vlado Grenlandije, kljub temu, da sta vladi Grenlandije in Danske zaprosili za srečanje na ministrski ravni že v lanskem letu.
