Četrtek, 1. 1. 2026, 6.41
1 dan, 19 ur
Artroza ramena: ko gibanje roke postane omejeno in boleče
Ramena so eden najgibljivejših sklepov v človeškem telesu. Omogočajo nam, da sežemo nad glavo, oblečemo jakno, dvignemo predmet ali izvajamo natančne gibe z roko. Prav zaradi te izjemne gibljivosti pa je ramenski sklep tudi dovzetnejši za obrabo in degenerativne spremembe. Artroza ramena je stanje, pri katerem pride do postopne obrabe sklepnega hrustanca, kar vodi v bolečino, togost in omejeno funkcijo sklepa.
Za razliko od artroze kolena ali kolka je artroza ramena nekoliko redkejša, vendar pa ima lahko zelo izrazit vpliv na vsakodnevne aktivnosti. Ker ramo uporabljamo pri skoraj vseh dejavnostih zgornjega dela telesa, že manjša omejitev gibanja hitro postane opazna. Ljudje z diagnosticirano artrozo ramena pogosto poročajo o bolečini pri dvigovanju roke, težavah pri spanju na prizadeti strani ter postopni izgubi moči in natančnosti gibov.
Stanje se razvija počasi in pogosto dolgo ostane neprepoznano. Prvi znaki so lahko blagi in občasni, vendar se brez ustrezne obravnave sčasoma stopnjujejo. Razumevanje mehanizma nastanka in zgodnje ukrepanje sta ključna za ohranjanje gibljivosti in kakovosti življenja.
Kaj je artroza ramena?
Artroza ramena je degenerativna bolezen sklepa, pri kateri se obrablja hrustanec v glenohumeralnem sklepu, torej v sklepu med glavo nadlahtnice in sklepno ponvico lopatice. Hrustanec ima v zdravem sklepu vlogo gladke zaščitne plasti, ki omogoča neboleče in tekoče gibanje. Ko se začne tanjšati in razpadati, se poveča trenje med sklepnimi površinami, kar sproži vnetje, bolečino in postopno togost.
Sčasoma se sklepne površine začnejo spreminjati. Telo se odzove z nastankom kostnih izrastkov, ki poskušajo stabilizirati sklep, a hkrati še dodatno omejujejo gibanje. Sklepna kapsula lahko postane zadebeljena in manj elastična, kar še dodatno prispeva k zmanjšanemu obsegu gibanja.
Artroza ramena je lahko primarna, brez jasnega sprožilnega dogodka, ali sekundarna, kot posledica poškodbe, ponavljajočih se obremenitev, nestabilnosti ramena ali preteklih operacij. Ne glede na vzrok gre za proces, ki zahteva dolgoročno in premišljeno obravnavo.
Zakaj pride do artroze ramena?
Vzroki za razvoj artroze ramena so pogosto povezani z obremenitvami, ki jih sklep prenaša skozi leta. Pri nekaterih ljudeh gre za naravni proces staranja, pri drugih pa k razvoju pomembno prispevajo poklicne ali športne dejavnosti, ki vključujejo pogoste gibe nad glavo ali ponavljajoče se obremenitve.
Pomemben dejavnik so tudi pretekle poškodbe ramena, kot so izpahi, zlomi ali poškodbe rotatorne manšete. Takšne poškodbe pogosto spremenijo biomehaniko sklepa, kar poveča obrabo hrustanca. Podobno velja za dolgotrajno nestabilnost ramena, pri kateri sklepne površine niso optimalno poravnane, kar vodi v neenakomerno porazdelitev sil.
V nekaterih primerih se artroza ramena razvije tudi zaradi vnetnih procesov ali po operativnih posegih. Ključno je razumeti, da artroza ni zgolj posledica starosti, temveč rezultat kombinacije mehanskih, bioloških in funkcionalnih dejavnikov.
Kako se artroza ramena kaže v vsakdanjem življenju?
Prvi znaki artroze ramena so pogosto subtilni. Pojavi se bolečina ob določenih gibih, npr. pri dvigovanju roke nad glavo ali pri seganju nazaj. Sprva bolečina izgine s počitkom, kasneje pa postane bolj stalna in se lahko pojavi tudi v mirovanju.
Značilna je tudi jutranja togost ramena, ki se izboljša po nekaj minutah gibanja. Z napredovanjem bolezni se obseg gibanja postopoma zmanjšuje, kar otežuje vsakodnevna opravila, kot so oblačenje, osebna higiena ali delo nad glavo. Pogosta težava je tudi bolečina ponoči, zlasti pri ležanju na prizadeti strani, kar vpliva na kakovost spanja.
Ker ramo uporabljamo pri številnih gibih, se telo pogosto začne prilagajati. Bolniki nezavedno spreminjajo način gibanja, kar je še posebej vidno pri dvigovanju težjih predmetov, pri čemer si pogosto pomagajo z vratnimi mišicami, kar lahko vodi v preobremenitve vratne hrbtenice.
Postopna obraba hrustanca
Pri artrozi ramena pride do postopne izgube sklepnega hrustanca, kar pomeni, da sklepne površine niso več ustrezno zaščitene. Povečano trenje sproži vnetni odziv, ki povzroči bolečino in otekanje. Sklepna kapsula se lahko zadebeli in izgubi elastičnost, kar omejuje gibljivost.
Mišice ramenskega sklepa, zlasti mišice rotatorne manšete, poskušajo stabilizirati sklep, vendar ob kronični bolečini in zmanjšani uporabi začnejo slabiti. To dodatno poslabša stabilnost in poveča obremenitev sklepa. Posledično nastane začaran krog bolečine, omejitve gibanja in mišične oslabelosti.
Zaradi sprememb v sklepu se spremeni tudi propriocepcija, torej občutek za položaj sklepa v prostoru. Gibanje postane manj natančno, kar še poveča tveganje za dodatne poškodbe ali preobremenitve. V veliki večini primerov ljudje s težavami ramenskega sklepa pogosto razvijejo kompenzatorne mehanizme gibanja, ki lahko povzročajo posledice na drugih področjih, kot sta vratna hrbtenica ali komolec.
Kako obravnavati artrozo ramena?
Artroza je degenerativen proces, pri katerem se poškodovani hrustanec ne obnovi samodejno. Čeprav se simptomi lahko občasno umirijo, osnovne spremembe v sklepu ostajajo. Počitek ali občasna uporaba protibolečinskih sredstev lahko začasno olajša težave, vendar ne vpliva na biomehaniko sklepa in mišično ravnovesje.
Brez ustrezne obravnave se gibljivost še naprej zmanjšuje, mišice slabijo, bolečina pa postaja vse prisotnejša. Zato je ključno, da se zdravljenje usmeri v ohranjanje funkcije sklepa in upočasnitev napredovanja bolezni. Operativni poseg v večini primerov ni potreben, saj za zmanjšanje bolečine ter ohranjanje funkcionalnosti zadostuje že konzervativen pristop s fizioterapijo.
Vloga fizioterapije pri artrozi ramena
Fizioterapija ima osrednjo vlogo pri obravnavi artroze ramena. Pri tem ni cilj le zmanjšanje bolečine, temveč predvsem ohranjanje gibalne funkcije. Fizioterapevtska obravnava v primeru artroze ramena zahteva aktiven pristop, zato temelji na strukturirani terapevtski in kineziološki vadbi, usmerjeni v krepitev muskulature celotnega ramenskega obroča.
Za dopolnitev učinkov vadbe lahko z manualnimi tehnikami fizioterapevt izboljša gibljivost sklepa, zmanjša napetost v mišicah in izboljša drsenje sklepnih struktur. Poseben poudarek je na obravnavi sklepne kapsule in mišic rotatorne manšete, ki so ključne za stabilnost ramena.
Kot že omenjeno, je aktivna vadba nepogrešljiv del terapije. S ciljno usmerjenimi vajami se krepi mišice, izboljša nadzor gibanja in zmanjša obremenitev sklepnih površin. Vadba je prilagojena posamezniku in stopnji degenerativnih sprememb, saj lahko prekomerna ali neprimerna obremenitev stanje poslabša.
Pri bolečih in vnetnih fazah artroze ramena se fizioterapevtska obravnava pogosto dopolnjuje z instrumentalnimi postopki. Terapevtski laser deluje biostimulativno – zmanjšuje vnetje in bolečino ter spodbuja regeneracijo mehkih tkiv. TECAR terapija deluje globinsko in spodbuja presnovne procese, kar pomaga pri zmanjševanju togosti in bolečine, medtem ko PERISO diamagnetna terapija pospeši presnovne procese znotraj celic.
Ti postopki so podporni in ustvarjajo ugodne pogoje za učinkovitejšo manualno in gibalno terapijo, ki ostaja temelj zdravljenja.
Celostna fizioterapevtska obravnava artroze ramena v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit – fizioterapija v Ljubljani artrozo ramena obravnavajo celostno. Obravnava se začne s temeljitim diagnostičnim pregledom pri specialistu fizioterapije, ki oceni gibljivost ramena in mišično zmogljivost ter analizira držo, gibalno funkcijo in morebitne strukturne spremembe. Na podlagi ugotovitev se oblikuje individualiziran program fizioterapevtskega zdravljenja.
Strokovnjaki klinike Medicofit namenjajo poseben poudarek obravnavi skapulo-torakalnega ritma, saj je ustrezna biomehanska povezava med lopatico in nadlahtnico ključna za razbremenitev ramenskega sklepa. Artroza ramena namreč pogosto negativno vpliva na položaj lopatice, kar posledično zmanjša aktivacijo stabilizacijskih mišic, s čimer se povečuje pritisk na sklepne površine med obremenjevanjem.
Za obravnavo akutnih bolečin in spremljajočih simptomov se zanašajo zgolj na najsodobnejše protibolečinske in biostimulativne postopke, kot so Summus visokoenergijski laser, TECAR Wintecare terapija, EMS Dolorclast udarni valovi in PERISO diamagnetoterapija. V nadaljevanju obravnave, ko pacient izkaže znake napredka, proces zdravljenja nadgradijo z natančno odmerjeno terapevtsko vadbo, usmerjeno v izboljšanje mišične podpore in nadzora gibanja v ramenskem obroču.
Tekom fizioterapevtskega zdravljenja je posebna pozornost namenjena krepitvi mišic rotatorne manšete, saj te pomembno prispevajo k razbremenitvi degenerativno spremenjenega sklepa. Cilj obravnave v kliniki Medicofit ni le kratkoročno olajšanje, temveč dolgoročno ohranjanje funkcionalnega, gibljivega in stabilnega ramena, ki omogoča kakovostno življenje kljub diagnozi artroze ramena.
Primer uspešne fizioterapevtske obravnave artroze ramena
Petinšestdesetletni Igor, upokojeni elektrotehnik, je obiskal kliniko Medicofit zaradi postopno naraščajočih bolečin in togosti v desnem ramenu. Težave so se izraziteje pojavljale pri oblačenju, dvigovanju rok nad višino glave in pri spanju na prizadeti strani. Gibljivost ramena je bila omejena, gibanje pa je spremljala globoka, topa bolečnost.
Klinični pregled pri specialistu fizioterapije je pokazal omejeno aktivno kot tudi pasivno gibljivost desnega ramenskega sklepa, predvsem v smeri abdukcije in zunanje rotacije. Palpacija območja je sprožila nelagodje, mišično testiranje pa je razkrilo šibkost mišic rotatotrne manšete. Gospod je še pred prihodom na diagnostično terapijo opravil rentgensko slikanje, ki je razkrilo degenerativne spremembe glenohumeralnega sklepa, skladne z artrozo.
Na podlagi anamneze in klinične slike je bilo zastavljeno celostno 14-tedensko fizioterapevtsko zdravljenje, usmerjeno v zmanjšanje bolečin, povrnitev gibalne funkcije in dolgoročno preprečitev poslabšanja stanja. V uvodni fazi so se izvajali protibolečinski in biostimulativni instrumentalni posopki, ki so pripomogli k zmanjšanju akutnih simptomov. Komplementarno so se izvajale napredne manualne tehnike za izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje mišične napetosti.
Ob izboljšanju stanja je vse pomembnejšo vlogo prevzela terapevtska vadba, ki je bila usmerjena v krepitev muskulature ramenskega obroča. V pozni fazi zdravljenja se je izvajala tudi specialna kineziološka vadba, cilj katere je bil povrniti ustrezno obremenilno kapaciteto ramenskega sklepa.
Ob koncu zdravljenja je gospod Igor poročal o izrazitem zmanjšanju bolečine in nelagodja, izboljšanju gibljivosti ter predvsem večji samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih.
Zgodnje ukrepanje pomaga ohraniti gibalno funkcijo
Artroza ramena je kronično stanje, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, vendar je ob ustrezni fizioterapevtski obravnavi povsem obvladljivo. Z zgodnjim ukrepanjem, strokovno vodenim procesom obravnave in prilagojenim pristopom je mogoče zmanjšati bolečino, ohraniti gibljivost in upočasniti napredovanje bolezni.
Normalizacija gibalne funkcije ramenskega sklepa je ključna za našo samostojnost in funkcionalnost. Čeprav je artroza ramena progresivno degenerativna bolezen, pa jo lahko s strokovno pomočjo uspešno obvladate!
