Četrtek, 30. 10. 2025, 6.03
3 ure, 31 minut
Koksartroza: kako uspešno obvladati bolečine v kolku?
Kolčni sklep je eden najpomembnejših sklepov v telesu – nosi težo zgornjega dela telesa, omogoča hojo, vstajanje, sedenje in vsakodnevno gibanje. Ko pa se začne v njem pojavljati bolečina, ki sčasoma postaja vse hujša, to ni več le začasna težava, temveč omejitev, ki močno vpliva na kakovost življenja.
Eden najpogostejših vzrokov za tovrstne težave je koksartroza – obraba oziroma artroza kolčnega sklepa. Gre za kronično degenerativno bolezen, ki se razvija počasi, pogosto neopazno, a z leti privede do bolečin, okorelosti in izgube gibljivosti. Mnogi bolniki ob diagnozi občutijo strah pred izgubo samostojnosti, a resnica je, da s sodobnimi pristopi, pravočasnim ukrepanjem in celostno fizioterapijo lahko koksartrozo uspešno obvladamo ter živimo polno, aktivno življenje.
Koksartroza ni le bolezen sklepa, temveč odraz načina življenja in staranja. Vpliva na držo, gibanje, spanec in celo razpoloženje. Ko kolk začne boleti, telo pogosto vzpostavi kompenzacijske vzorce – spremembo načina hoje, obremenitve hrbtenice, kolena ali mišic trupa. Tako se bolečina pogosto razširi in vpliva na celoten gibalni sistem. Prav zato zdravljenje ne sme biti usmerjeno le v kolk sam, ampak mora obravnavati človeka kot celoto – njegov način gibanja, telesno držo, mišično ravnovesje in vsakodnevne navade.
Kaj je koksartroza?
Koksartroza je degenerativna bolezen kolčnega sklepa, pri kateri pride do postopnega propadanja hrustanca, ki obdaja sklepne površine med glavo stegnenice in ponvico kolčnega sklepa. Hrustanec deluje kot naravni blažilec, ki omogoča gladko drsenje kosti. Ko se ta plast obrabi, se kosti začnejo drgniti druga ob drugo, kar povzroči vnetje, bolečino in zmanjšano gibljivost.
V začetni fazi gre za mikroskopske poškodbe hrustanca, ki se sčasoma razširijo in povzročijo nepravilno obremenitev sklepa. Ob robovih kosti se lahko razvijejo kostni izrastki (osteofiti), sklepna špranja se zoži, mišice, ki skrbijo za stabilnost sklepa, pa izgubijo moč. To vodi do občutka togosti in bolečine, predvsem pri gibanju.
V splošnem ločimo primarno koksartrozo, ki nastane brez jasnega vzroka, običajno zaradi starostnih sprememb, in sekundarno koksartrozo, ki se razvije po poškodbah, prirojenih nepravilnostih, displazijah kolka ali kot posledica drugih bolezni sklepa.
Ali je koksartroza zgolj posledica starostnih sprememb?
Koksartroza je rezultat kombinacije naravnih starostnih sprememb, mehanskih obremenitev in življenjskega sloga. Eden najpogostejših vzrokov je preobremenitev kolka v daljšem obdobju. Športniki, fizični delavci ali posamezniki, ki veliko časa preživijo stoje, so pogosto bolj izpostavljeni.
Pomemben dejavnik je tudi telesna teža – vsak dodatni kilogram pomeni večji pritisk na kolčni sklep, kar pospeši obrabo hrustanca. K razvoju prispevajo tudi dedni dejavniki, stare poškodbe, akutne travmatske poškodbe kolka, prirojene nepravilnosti in neustrezna telesna drža.
Z leti se zmanjšuje tudi regenerativna sposobnost hrustanca, zato je sklep bolj občutljiv na mikrotravme. Sčasoma se pojavi začarani krog: bolečina vodi v manj gibanja, kolčne mišice postopoma oslabijo, sklep se dodatno obremeni – in bolečina postane stalna spremljevalka.
Kakšni so znaki in simptomi koksartroze?
Najpogostejši znak koksartroze je bolečina v predelu kolka ali dimelj, ki se pogosto širi proti stegnu, zadnjici ali celo kolenu. Sprva se pojavi le ob večjih naporih, kasneje pa tudi v mirovanju. Pogosto bolniki občutek opisujejo z besedami, da je noga težka ali okorna.
Značilna je tudi jutranja okorelost – občutek togosti kolka v jutranjem času, tudi po daljšem sedenju. Gibljivost je omejena, predvsem pri notranji rotaciji in odmiku noge. Z napredovanjem bolezni se spremeni vzorec hoje, pojavita se šepanje in napetost v mišicah. V napredovalih primerih je lahko noga na prizadeti strani tudi nekoliko krajša.
Bolečina se običajno poslabša ob spremembi vremena, po dolgotrajnem sedenju ali hoji po stopnicah. V kasnejših fazah postane stalna ter izrazito vpliva na spanec, gibanje in razpoloženje.
Kako se diagnosticira koksartroza?
Diagnozo postavi specialist na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Najprej se opravi pogovor, v katerem bolnik opiše bolečino, obremenitve in omejitve. Sledi pregled gibljivosti in mišične moči.
Za potrditev diagnoze se najpogosteje uporabi rentgensko slikanje, ki pokaže stopnjo obrabe – zoženje sklepnega prostora, prisotnost osteofitov in spremembe na sklepnih površinah. V zgodnjih fazah, ko rentgen še ne pokaže izrazitih sprememb, lahko pomaga magnetna resonanca (MR), ki razkrije začetne poškodbe hrustanca.
Pomembno je, da se izključijo drugi mogoči vzroki bolečine, kot so težave v hrbtenici, išias ali vnetne revmatske bolezni. Pravilna diagnoza je temelj učinkovitega zdravljenja.
Kako poteka zdravljenje koksartroze?
Zdravljenje koksartroze je vedno celostno. Cilj ni le zmanjšanje bolečine, temveč tudi izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in ohranjanje funkcionalnosti sklepa. Največ uspeha prinaša celovit program zdravljenja, ki primarno temelji na strokovno vodenem programu fizioterapije. Učinke fizioterapevtskega zdravljenja se lahko dopolnjuje s komplementarnimi medicinskimi postopki.
V začetnih fazah pomagajo protibolečinska in protivnetna zdravila, ki lajšajo simptome. Hladni ali topli obkladki lahko zmanjšajo vnetje in sprostijo mišično napetost. Pri čezmerni telesni teži je izguba kilogramov eden najučinkovitejših načinov za zmanjšanje pritiska na kolk.
V določenih primerih se uporabljajo injekcije hialuronske kisline ali PRP-terapija, ki pomagajo upočasniti napredovanje obrabe. V napredovalih stadijih, ko bolečina kljub terapiji ne popusti, je mogoča kirurška zamenjava kolka (endoproteza), ki bolniku omogoča povrnitev gibljivosti in zmanjšanje bolečine.
Fizioterapija je prva izbira zdravljenja koksartroze
Fizioterapija je osrednji del zdravljenja koksartroze, saj z njo krepimo mišično-skeletni sistem, izboljšamo gibljivost in zmanjšamo bolečino brez uporabe zdravil. Ključno je, da celoten proces poteka pod nadzorom strokovnjaka, ki prilagodi program stopnji obrabe in posameznikovim sposobnostim.
V začetni fazi terapije fizioterapevt najprej poskrbi za zmanjšanje bolečine in čezmerne mišične napetosti. V ta namen se najpogosteje izvajajo manualne tehnike in instrumentalni postopki zdravljenja.
Ko se bolečina umiri, sledi aktivna faza – vaje za gibljivost, krepitev kolčnih mišic ter izboljšanje stabilnosti trupa in medenice. Posebno pozornost se namenja glutealni muskulaturi, saj te mišice stabilizirajo kolk in preprečujejo čezmerno obremenitev.
S celostnim pristopom in individualno prilagojeno fizioterapijo se bolečina občutno zmanjša, gibljivost izboljša, napredovanje bolezni pa upočasni.
Napredno fizioterapevtsko zdravljenje koksartroze v kliniki Medicofit
Strokovnjaki klinike Medicofit zagovarjajo celosten pristop pri zdravljenju koksartroze. Zavedajo se, da je vsak posameznik drugačen, zato vsak program zdravljenja začnejo z diagnostičnim pregledom – klinično oceno gibljivosti, mišične moči, stabilnosti, drže, vzorca hoje, obremenilne kapacitete in temeljnih gibalnih vzorcev.
Na tej podlagi pripravijo individualno prilagojen program fizioterapevtskega zdravljenja, ki vključuje kombinacijo najsodobnejših instrumentalnih postopkov, ciljno usmerjene kinezioterapije, specialnih tehnik manualne terapije in edukacije o potrebnih prilagoditvah. V prvi fazi zdravljenja se osredotočijo na zmanjšanje bolečine in miofascialne napetosti ter povrnitev polne gibljivosti.
V program postopoma vključujejo vaje za krepitev mišičnega sistema, izboljšanje ravnotežja in propriocepcije. Pacienta prav tako naučijo tehnik, ki jih lahko varno izvaja v domačem okolju, kar zagotavlja trajnost rezultatov tudi po koncu aktivnega zdravljenja. Njihov cilj ni le odprava simptomov, temveč ponovna vzpostavitev zmožnosti gibanja brez bolečin in ohranjanje vitalnosti v vsakdanjem življenju.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja koksartroze
65-letna Petra, po poklicu šivilja, je obiskala kliniko Medicofit zaradi kroničnih bolečin v levem kolku, ki so se stopnjevale med hojo in daljšim sedenjem. Težave so postopno napredovale v zadnjih letih, v obdobju pred obiskom diagnostične terapije pa se je izraziteje začela pojavljati tudi jutranja okorelost.
Pred obiskom specialista fizioterapije je gospa že opravila rentgensko slikanje, ki je potrdilo prisotnost degenerativnih sprememb, značilnih za koksartrozo. Pri kliničnem pregledu je bila ugotovljena omejena gibljivost kolčnega sklepa, predvsem v smeri fleksije in notranje rotacije. Palpacija prizadetega področja je razkrila povečano občutljivost. Moč kolčnih mišic je bila izrazito zmanjšana.
Na podlagi klinične slike je bil zastavljen 14-tedenski program celostnega fizioterapevtskega zdravljenja, usmerjen v odpravo bolečin in povrnitev polne gibalne funkcije. Uvodna faza je temeljila predvsem na uporabi najsodobnejših instrumentalnih postopkov – udarnih valov EMS Dolorclast in terapije TECAR Wintecare – za zmanjšanje bolečine in pospešitev regenerativnih procesov. Komplementarno se je izvajala specialna manualna terapija.
Med zdravljenjem je imela najpomembnejšo vlogo individualno prilagojena terapevtska vadba, ki je bila ciljno usmerjena v povrnitev polne gibljivosti ter izboljšanje obremenilne kapacitete kolčnega sklepa. Vadba je bila progresivno zastavljena in se je prilagajala funkcionalnemu napredku.
Ob koncu zdravljenja je gospa Petra poročala o znatnem izboljšanju gibljivosti, skoraj popolni odpravi bolečin in izboljšani gibalni sposobnosti. Zaradi zadovoljstva z rezultati zdravljenja se je odločila za nadaljnje redne obravnave v sklopu dolgoročnega vadbenega programa.
Kaj lahko storite sami?
Življenje s koksartrozo zahteva prilagoditve, vendar nikakor ne pomeni konca gibanja. Ključ do uspešnega obvladovanja bolezni je v razumevanju lastnega telesa ter vzpostavitvi zdravega ravnovesja med aktivnostjo in počitkom.
Redna, pravilno vodena telesna aktivnost dokazano zmanjšuje bolečine, povečuje gibljivost in krepi mišice, ki podpirajo kolk. Vaje za krepitev zadnjičnih in stegenskih mišic so izjemno učinkovite. Hoja, plavanje in vadba v vodi so še posebej priporočljivi, saj razbremenijo sklep, hkrati pa ohranjajo mišično moč in gibčnost.
Pomembno je tudi vzdrževanje primerne telesne teže – vsak izgubljeni kilogram pomeni manj pritiska na kolk in počasnejšo obrabo sklepa. Pri hoji, sedenju in vstajanju bodite pozorni na svojo držo, izogibajte se dolgotrajnemu sedenju in prisilnim položajem.
Majhne prilagoditve, kot sta uporaba primerne obutve in previdnost pri dvigovanju bremen, pomembno vplivajo na vsakodnevno udobje. S pomočjo fizioterapevta bolnik pridobi znanje o pravilnih gibalnih vzorcih ter ustrezni drži, kar mu omogoča, da kljub diagnozi ohranja samostojnost, vitalnost in samozavest v gibanju.
Povrnite polno gibalno funkcijo kolčnega sklepa
Koksartroza je pogosta, a obvladljiva bolezen. Čeprav gre za kronično spremembo sklepa, sodobni pristopi zdravljenja dokazujejo, da z ustrezno terapijo in aktivnim sodelovanjem pacienta bolečina ni več ovira.
Fizioterapija ima pri tem osrednjo vlogo – ne le pri lajšanju simptomov, temveč tudi pri ponovni vzpostavitvi gibanja, moči in zaupanja v lastno telo. V kliniki Medicofit vas vodijo skozi proces okrevanja, hkrati pa vam omogočajo trajno obvladovanje bolečin v kolku s posebnim programom dolgoročne, individualno prilagojene vadbe.
