Sobota, 4. 1. 2025, 15.22
1 dan, 6 ur
Skrivnostna knjiga, s pomočjo katere hočejo Kitajci zavladati svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,42
Se ima kitajski voditelj Ši Džinping za nekakšnega novodobnega Rahmetova (ta je eden od likov v romanu Kaj storiti?), ki potrpežljivo čaka in se pripravlja za trenutek, ko bo zrušil ameriško prevlado v svetu?
Kitajska s Ši Džinpingom na čelu želi kot voditeljica t. i. svetovnega juga in s pomočjo Rusije korenito spremeniti razmerja moči. Pred časom je Ši Džinping razkril, katera knjiga je zanj spodbuda in vodilo za boj proti ameriški svetovni prevladi: roman Kaj storiti? Ta ruski roman, ki je bil najbolj znan v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja ter je bil spodbuda za številne revolucionarje, je zdaj, še zlasti na Zahodu, skoraj popolnoma neznan.
To je odlomek iz govora kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki ga je imel 24. oktobra lani na srečanju držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) v Kazanu v Rusiji. Na omembo romana v govoru kitajskega predsednika zahodni mediji sprva niso bili pozorni.
Kaj vidi Ši Džinping v "neberljivem ruskem romanu"?
Šele sredi lanskega decembra se je New York Times razpisal o knjigi. V članku z naslovom Ta neberljivi ruski roman je Ši Džinpingov duhovni vodnik, avtorja John Garnaut in Sam Chetwin George med drugim zapišeta, da se je Ši Džinping, v pričakovanju spopada z Donaldom Trumpom navdušil nad revolucionarno govorico in radikalnim ruskim romanom.
O čem torej govori roman Kaj storiti? (rusko Čto delat?), ki ga je leta 1863 napisal ruski filozof in utopični socialist Nikolaj Černiševski, medtem ko je bil zaprti v ječi v Sankt Peterburgu in je čakal na izgon v Sibirijo.
Mlada upornica, ki zbeži pred dogovorjenim zakonom
Zgodba se vrti okoli jasnovidne Vere (tudi Viere) Pavlovne Rozalske (v romanu tudi Veročka ali Vieročka). Pred dogovorjenim zakonom z razuzdanim vojaškim častnikom, v katerega jo želi potisniti njena tiranska mama, jo reši socialistično usmerjeni študent medicine Dmitrij Lopuhov, ki ji pomaga pobegniti od doma in se proti volji njenih staršev z njo poroči.
Roman Kaj storiti?, ki je bil prvič objavljen leta 1863, je Ši Džinping javno omenil kot vodilo za spremembe sveta.
S pomočjo deklet, med katerimi so številne prav tako pobegnile pred dogovorjenim zakonom, ustvarita uspešno malo socialistično skupnost, ki se preživlja s šiviljstvom. Ker se Vera zaljubi v drugega moškega, prijatelja svojega moža, razočarani Lopuhov odigra navidezni samomor in odide v ZDA, kjer postane uspešen poslovnež. Pozneje se spet vrne v Rusijo, se poroči z dekletom, ki prav tako kot Vera zbeži pred dogovorjenim zakonom.
Štiri Verine sanje
Vera ima v romanu štiri sanje, v katerih svoje želje preoblikuje v dejanja. Na podlagi prvih sanj se na primer odloči za poroko z Lopuhovim, da se reši pred dogovorjenim zakonom. Veročka spodbuja tudi druga dekleta v podobnem položaju, da se rešijo iz svoje "zaporniške celice".
Druge sanje govorijo o tem, kako družbene in ekonomske okoliščine oziroma pogoji vplivajo na razvoj posameznika, tretje sanje Vero spodbudijo, da začne dvomiti v svojo poroko z Lopuhovim, zavrže monogamnost in se odloči za razmerje z njegovim prijateljem Aleksandrom Kirsanovim, četrte sanje pa govorijo o utopičnih skupnostih ter enakih pravicah za moške in ženske.
Skrivnostni Rahmetov, ki se pripravlja na svoj trenutek
Zelo pomemben lik romana je tudi skrivnostni, junaški in asketski Rahmetov, prijatelj Lopuhova. Iz romana je razvidno, da je radikalni socialist, čeprav Černiševski, v strahu, da caristična cenzura ne bi prepovedala objave knjige, ne piše podrobno o njegovih političnih pogledih.
Ameriški poznavalec ruske književnosti Adama Weiner trdi, da je Nikolaj Černiševski napisal politično najnevarnejšo knjigo na svetu, za katero ni še nihče slišal. Weiner v svojem članku, objavljenem v ameriškem mediju Politico, piše, da je Černiševski vplival na ustanovitev komunistične Sovjetske zveze. Ker je vplival na Ayn Rand, pa je tudi nekako literarno soodgovoren za svetovno finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Ayn Rand je ideje Černiševskega namreč uporabila pri lastni ideologiji, ki zelo zagovarja kapitalizem in tržno gospodarstvo.
Rahmetov spi na postelji z žeblji, se izogiba spolnim odnosom in se pripravlja na svoj trenutek. Kaj točno bo počel, ko bo prišel njegov trenutek, v romanu ne piše, a kot piše poznavalec ruske književnosti Adam Weiner, lahko bralec ugiba, da se pripravlja na nasilje in revolucijo.
Čakanje na vrnitev Rahmetova
Nekje v romanu Rahmetov izgine, kar je pripovedovalca romana spodbudilo k ugibanju, da bi se lahko vrnil čez tri leta, ko "bi bilo treba" in da bi takrat "zmogel narediti več". Kot piše Weiner, so bralci Černiševskega so Rahmetova pravilno razumeli kot neke vrste revolucionarja, ki je zgled drugim.
Po vrnitvi v Rusijo bo Rahmetov verjetno vodil vstajo in strmoglavil carski režim ter tako utrl pot utopiji racionalnega egoizma.
Kaj storiti? radikalizira rusko mladino
Roman Kaj storiti? je zelo politično radikaliziral rusko mladino, ki je nasprotovala carjevi oblasti. Med drugim je bil Kaj storiti? najbolj priljubljeni roman Aleksandra Uljanova, ki so ga leta 1887 usmrtili zaradi načrtovanja atentata na ruskega carja Aleksandra II. Nad romanom se je navdušil tudi njegov mlajši brat Vladimir Uljanov, pozneje bolj znan kot Lenin.
Na komunističnega revolucionarja Vladimirja Iljiča Lenina je roman Kaj storiti? zelo vplival. Skrivnostni Rahmetov je bil zagotovo zgled za Lenina, ki se je politično radikaliziral po usmrtitvi svojega brata. Na fotografiji: Lenin in drugi vodilni boljševiki na Rdečem trgu v Moskvi.
Lenin je knjigo prebral kar petkrat zapored po bratovi usmrtitvi in ga je zelo prevzela. Kot piše Weiner, je Lenin iz tega branja izšel kot strog, brezkompromisen, resničen Rahmetov. Tako kot Rahmetov se je Lenin odrekel telesnemu udobju in ugodju ter se rajši skušal utrditi za revolucijo.
Leninov poklon Černiševskemu
Leta 1902 je Lenin svoj politični pamflet v poklon romanu Černiševskega poimenoval Kaj storiti? V tem pamfletu Lenin zagovarja stališče, da ne bo delavski razred sam od sebe izpeljal revolucijo, ampak morajo revolucijo izpeljati poklicni revolucionarji.
Po mnenju ameriškega poznavalca ruske književnosti Josepha Franka je roman Kaj storiti? bolj kot Kapital Karla Marxa spodbudil čustveno dinamiko, ki je na koncu pripeljala do oktobrske revolucije leta 1917.
Opus Dostojevskega kot odgovor na Černiševskega
Roman je imel med sodobniki tudi številne kritike, med njimi je bil tudi sloviti ruski pisatelj Fjodor Dostojevski. Po Weinerjevem mnenju je velik del njegovega opusa neke vrste odgovor na ideje, ki jih je zagovarjal Černiševski. Prvo veliko literarno delo Dostojevskega, Zapiski iz podtalja, objavljeno leta 1864, je bilo neposreden odgovor na Kaj je storiti?
Desne različice Rahmetova
Roman Kaj storiti? je zelo vplival tudi na Ayn Rand. Ta je zanos in aktivizem junakov romana Kaj storiti?, ki si prizadevajo za socializem, v svojih delih politično obrnila na glavo. Njeni junaki se bojujejo podobno odločno kot junaki Černiševskega - toda ne za socializem, ampak proti njemu. Ayn Rand in njene politične zamisli so vplivale tudi na Donalda Trumpa in Elona Muska.
Roman je vplival tudi na v Rusiji rojeno Aliso Rosenbaum (pozneje bolj znano kot Ayn Rand), ki je leta 1926 pobegnila v ZDA. Lik Rahmetova je namreč vplival tudi na njene knjižne junake, kot sta Howard Roark ali John Galt. A ti niso socialisti, ampak prav nasprotno – so veliki zagovorniki kapitalizma in brezkompromisni nasprotniki socializma.
Bralec njenih romanov je tudi Donald Trump, ki le redko posega po knjigah. Nekateri opozarjajo tudi na podobnost med likom Johna Galta v romanu Atlas shrugged in Elonom Muskom. Ideje Ayn Rand naj bi imele nasploh velike podpornike v Silicijevi dolini.
