Petek, 11. 7. 2025, 13.38
4 ure, 14 minut
Bo počilo med Poljaki in Ukrajinci? To je razlog.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,78
Poljaki se 11. julija spominjajo pokolov v Voliniji med drugo svetovno vojno, ki jih je izvedla Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN) oziroma njeno oboroženo krilo Ukrajinska vstajniška armada (UPA). Na fotografiji: skupina poljskih nacionalistov leta 2023 na shodu ob 80. obletnici dogodkov v Voliniji.
Na prvi pogled sta Ukrajina in Poljska veliki zaveznici in prijateljici, in sicer zaradi skupnega sovražnika – napadalne in imperialistične Rusije. Toda naroda obremenjuje tudi temna preteklost. Poljaki so si prav tako kot Rusi v preteklosti prilaščali ukrajinsko ozemlje in želeli popoljčiti dele ukrajinskega ozemlja, kar na Poljskem radi pozabljajo. Na ukrajinski strani pa so temna zgodba pokoli in etnično čiščenje v Voliniji in deloma v vzhodni Galiciji med drugo svetovno vojno. Za Poljake so ti pokoli in etnično čiščenje genocid. Letos prvič se na Poljskem spominjajo krvavih dogodkov s posebnim praznikom.
Volinija je ukrajinska dežela, ki je v drugi polovici 16. stoletja prišla pod Poljsko. V deželo so prihajali poljski plemiči, popoljčili in pokatoličanili so se tudi ukrajinski plemiči. Volinija je bila tako dežela z vladajočo poljsko govorečo manjšino in ukrajinskimi kmeti, ki so predstavljali večino prebivalstva.
Poljsko-ukrajinsko sovraštvo
Odnosi med Poljaki in Ukrajinci v Voliniji niso bili nikoli idilični, tudi po tem, ko je dežela prišla pod oblast carske Rusije. Po prvi svetovni vojni je prišla Volinija, tako kot prav tako večinsko ukrajinska vzhodna Galicija, znova pod Poljsko.
Varšava je zatirala ukrajinsko manjšino in jo poskušala popoljčiti, v Kresy (tako so Poljaki imenovali večinsko ukrajinski in beloruski vzhodni del svoje obnovljene poljske države) so tudi načrtno naseljevali koloniste, t. i. osadnike, ki so bili pogosto nekdanji poljski vojaki.
Ukrajinsko etnično čiščenje Volinije
Razmerje moči se je spremenilo po nemškem in pozneje tudi sovjetskem napadu na Poljsko leta 1939. Kresy je prišel v okvir Sovjetske zveze. Leta 1941 je ozemlje zasedla nacistična Nemčija in začela izvajati holokavst nad tamkajšnjimi Judi. Še vedno pa je tlelo sovraštvo med Poljaki in Ukrajinci.
Poljski zemljevid, ki prikazuje območje, ki so ga pred drugo svetovno vojno poseljevali Poljaki. Po prvi svetovni vojni so Poljaki zavladali tudi območjem, kjer so bili manjšina (zahodna Ukrajina in zahodna Belorusija).
Leta 1943 so ukrajinski skrajno desni nacionalisti, ki jih je vodil v Galiciji rojeni ukrajinski grkokatolik Stepan Bandera (tega so konec leta 1941 Nemci zaprli, zato v času pokolov dejansko ni bil na čelu svoje organizacije), zaradi česar so dobili vzdevek banderovci, začeli izvajati etnično čiščenje Volinije in leta 1944 tudi vzhodne Galicije (tu v manjši meri, ker so bili Poljaki tukaj bolje vojaško organizirani).
Različne ocene žrtev
Del etničnega čiščenja so bili tudi krvavi pokoli Poljakov v poljskih vaseh, ki so jih izvajali banderovci s pomočjo ukrajinskih kmetov. Vrhunec teh pokolov je bil v nedeljo, 11. julija 1943 (Poljaki jo imenujejo "krvava nedelja v Voliniji"). Poljaki število pomorjenih v Voliniji ocenjujejo med 60 in 70 tisoč, skupaj z vzhodno Galicijo in drugimi regijami pa do 130 tisoč.
Ukrajinske ocene so, da je bilo leta 1943 v Voliniji pobitih okoli 35 tisoč Poljakov. Leta 1942 je v Voliniji živelo okoli 300 tisoč Poljakov. Maščevalne poboje Ukrajincev so izvajali tudi Poljaki oziroma poljska Domovinska vojska v vzhodni Galiciji. Pobitih naj bi bilo nekaj tisoč Ukrajincev. Po vojni sta Volinija in vzhodna Galicija pripadli Sovjetski zvezi in sta bili del Ukrajinske socialistične republike, po letu 1991 pa del neodvisne Ukrajine.
Tragedija, pokoli, etnično čiščenje ali genocid?
Med Poljaki in Ukrajinci tudi ni soglasja glede tega, kako imenovati krvave dogodke v Voliniji in vzhodni Galiciji. Ukrajinci jo imajo za tragedijo, krvave pokole in etnično čiščenje, ne pa tudi za genocid. Poljsko stališče je razumljivo ostrejše. Poljski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo, v kateri so zapisali, da sta Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki jo je vodil Bandera, in njeno oboroženo krilo Ukrajinska vstajniška armada (UPA) izvedli etnično čiščenje, ki ima znake genocida.
Napovednik za poljski film Volinija iz leta 2016, ki prikazuje dogodke iz druge svetovne vojne:
Leta 2016 je poljski parlament sprejel novo resolucijo, kjer je ukrajinske nacionaliste obsodil genocida nad Poljaki. Istega leta je v poljske kinematografe prišel tudi poljski film Volinija (izvirno Wołyń) o krvavih dogodkih med drugo svetovno vojno. Junija letos pa je poljski parlament uzakonil dan spomina na genocid nad Poljaki, ki so ga izpeljali ukrajinski nacionalisti med drugo svetovno vojno. Dan spomina je danes, 11. julija, v spomin na krvavo nedeljo leta 1943.
Ukrajina: Dan spomina je voda na mlin Rusiji
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je grajalo poljsko potezo in dejalo, da je odločitev o dnevu spomina zaradi t. i. genocida v nasprotju z dobrososedskimi odnosi med Ukrajino in Poljsko. "Poljaki ne bi smeli iskati sovražnikov med Ukrajinci in Ukrajinci ne bi smeli iskati sovražnikov med Poljaki. Imamo skupnega sovražnika – Rusijo," opozarjajo v Kijevu.
"Pot do resnične sprave leži v dialogu, medsebojnem spoštovanju in skupnem delu zgodovinarjev, ne pa skozi enostranske politične ocene," še trdi ukrajinsko zunanje ministrstvo. Ukrajinski predsednik Vodomir Zelenski je pokol obeležil s polaganjem vencev, vendar je označevanje umorov za genocid še vedno sporno vprašanje med državama, piše britanski The Times.
Poljsko-ukrajinska nesoglasja
Po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 je bila Poljska v prvi vrsti držav, ki so pomagale Ukrajini. Toda po drugi strani je ta vnema po mnenju nekaterih Ukrajincev začela popuščati, ko se je ukrajinsko-ruska bojna fronta ustalila in je postalo jasno, da Rusi ne bodo zavzeli vse Ukrajine in tako ruski tanki ne bodo prišli do poljske meje.
Če sta poljski zgodovinski bolečini Katinski gozd in Volinija, je ukrajinska bolečina holodomor (gladomor, lakotomor), tj. množično umiranje Ukrajincev zaradi lakote v Sovjetski zvezi v letih 1932–1933. Umrlo je verjetno od tri do pet milijonov Ukrajincev. Na fotografiji: spomenik žrtvam holodomora.
Poljski kmetje so od novembra 2023 začeli na poljsko-ukrajinski meji organizirati blokado uvoza cenejše ukrajinske hrane, zlasti žita. To blokado podpira večina Poljakov. Poljske skrajno desne stranke, kot je Konfederacija, so začele napadati Ukrajino in nasprotujejo socialni pomoči ukrajinskim beguncem.
Poljska postavlja Ukrajini pogoje za članstvo v EU in Natu
Poljaki so letos za novega predsednika Poljske izvolili Karola Nawrockega, ki pogojuje članstvo Ukrajine v Natu in EU z ukrajinskim priznanjem genocida nad Poljaki v Voliniji v letih 1943–1944. A pri tem je treba poudariti, da je podobno tudi stališče zdajšnje poljske vlade, ki jo vodi Donald Tusk.
Slovenci smo že slišali za Katinski gozd in holodomor …
Po svetu, tudi v Sloveniji, dogodki v Voliniji niso preveč znani, za razliko od sovjetskega pokola poljskih častnikov in intelektualcev v Katinskem gozdu (nekaj več kot 20 tisoč žrtev) ali t. i. holodomora (sl. gladomor ali lakotomor) – množičnih smrti Ukrajincev zaradi lakote v 30. letih v Sovjetski zvezi (umrlo je verjetno od tri do pet milijonov Ukrajincev).
… ne pa tudi za hatinsko tragedijo oziroma hatinski pokol
V svetu, zunaj Rusije in zlasti Belorusije, je malo znana tudi hatinska tragedija oziroma hatinski masaker, imenovana po beloruski vasi Hatin. Vas so, ker naj bi sodelovala z beloruskimi oziroma sovjetskimi partizani, marca 1943 uničili nemški pripadniki SS s pomočjo ukrajinskih nacionalistov in beloruskih kolaborantov. Prebivalce, več kot 150, so žive zažgali.
Odlomki iz filma Pridi in poglej, ki kaže pokol v Hatinu:
Vas Hatin je simbol okoli 5.300 beloruskih vasi, ki so doživele podobno usodo. Med drugo svetovno vojno je bilo v Belorusiji pobitih več kot tri milijone ljudi oziroma četrtina prebivalstva, kar je med državami po svetu največji odstotek žrtev v drugi svetovni vojni. Pokol v Hatinu je bil osnova za literarno delo beloruskega pisatelja Alieśa Adamoviča (tudi Ales ali Aleksander Adamovič). Ta je tudi napisal scenarij za sovjetski film Pridi in poglej iz leta 1985.
