Četrtek, 4. 12. 2025, 6.50
1 mesec, 2 tedna
Putin: Rusija bo celoten Donbas zavzela tako ali drugače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,59
Ameriška in ruska stran na pet ur trajajočih pogovorih o končanju vojne v Ukrajini v torek nista dosegli preboja, čeprav sta jih obe ocenili kot konstruktivne in produktivne.
Pogajalska delegacija ZDA, ki se je v torek mudila na pogovorih v Moskvi glede načrta za končanje vojne v Ukrajini, naj bi ukrajinski delegaciji danes na Floridi poročala o srečanju z rusko delegacijo na čelu s predsednikom Vladimirjem Putinom, poročajo ameriški mediji in britanski BBC. Putin je medtem danes napovedal, da bo Rusija v celoti zavzela Donbas na vzhodu Ukrajine. "Ali bomo ta ozemlja osvobodili s silo orožja, ali pa bodo ukrajinske sile ta ozemlja zapustile," je povedal Putin. Iz Irske pa prihajajo poročila, da so se med ponedeljkovim obiskom Volodimirja Zelenskega v Dublinu v bližini preleta njegovega letala znašli štirje vojaški droni, za katere se še ne ve, kdo jih je upravljal.
20.48 Merz svari Zelenskega pred Američani: Igrajo se igrice, z nami in vami
19.42 Medvedjev grozi Evropi: Če storite to, bo vojna
19.25 Melania Trump naznanila vrnitev sedmih ukrajinskih otrok iz Rusije
19.17 ZDA začasno odpravile nekatere sankcije proti Lukoilu
17.32 Ruski droni nad Zelenskega med njegovim obiskom na Irskem?
16.52 Ukrajina zavrača navedbe o napredovanju ruske vojske v več mestih
12.16 Generalna skupščina ZN pozvala Rusijo k vrnitvi ukrajinskih otrok
12.13 Putin: Rusija bo celoten Donbas zavzela tako ali drugače
6.50 Na Floridi danes novi pogovori delegacij Ukrajine in ZDA
20.48 Merz svari Zelenskega pred Američani: Igrajo se igrice, z nami in vami
Poročilo v nemški reviji Der Spiegel obširno navaja konferenčni klic evropskih voditeljev držav in vlad. Prepis klica jasno kaže, kako kritični so evropski voditelji do pogajanj o 28-točkovnem načrtu, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, in do ameriških pogajalcev. V klicu je sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Nemški kancler Friedrich Merz je med drugim ostro kritiziral ameriško delegacijo. Povedal je, da mora biti Zelenski "v prihodnjih dneh izjemno previden". "Igrajo se igrice, tako z vami kot z nami," pravi Merz o obeh ameriških pogajalcih, Stevu Witkoffu in Jaredu Kushnerju, ki sta trenutno v Miamiju na Floridi in se pogovarjata z ukrajinsko delegacijo. Witkoff je bil že prej deležen ostrih kritik, ker naj bi ruskim pogajalcem dajal nasvete za srečanje med ruskim diktatorjem Vladimirjem Putinom in Trumpom.
Srečanje Merza in Zelenskega letos poleti
Po poročilih so se voditelji držav in vlad EU med videokonferenco, ki naj bi potekala v ponedeljek, v veliki meri strinjali v svojih ocenah. "Ukrajine in Volodimirja ne smemo pustiti samih s temi fanti," je opozoril finski predsednik Alexander Stubb, misleč na Ukrajino in njenega predsednika, ki sta pod velikim pritiskom Trumpove administracije.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki velja za naklonjenega Trumpu, se je domnevno strinjal s Stubbom: "Strinjam se z Alexandrom, Volodimirja moramo zaščititi." Rutte je bil večkrat deležen posmeha, ker so kritiki govorili, da preveč uboga Trumpa. Posebej znan je postal posnetek, v katerem Rutte ameriškega predsednika imenuje očka, ki naj bi po njegovih besedah ločeval sprte strani kot šolarje. Vendar pa je Ruttejev pogled na Trumpa po prepisu precej bolj kritičen, kot je bilo poročano.
Zelenski, Macron in Starmer v Londonu maja letos
V videokonferenci so sodelovali tudi voditelji držav in vlad Italije, Poljske, Danske in Norveške ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je neposredno spregovoril o zaskrbljenosti Evropejcev in Ukrajine. "Obstaja možnost, da bodo ZDA izdale Ukrajino glede vprašanja ozemlja brez jasnosti glede varnostnih jamstev," je povedal Macron, v skladu s prepisom, ki je bil napisan v angleščini. Dodal je, da za Zelenskega obstaja velika nevarnost.
19.42 Medvedjev grozi Evropi: Če storite to, bo vojna
Evropska unija želi uporabiti zamrznjena ruska sredstva za finančno podporo Ukrajini. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen bodo ta sredstva pokrila del zahtevanih 90 milijard evrov.
Načrt predvideva pretvorbo približno 123 milijard evrov, ki so trenutno v Belgiji pri finančni instituciji Euroclear, v tako imenovano "reparacijsko posojilo". Ukrajina bi morala to posojilo odplačati le, če bi Rusija kasneje izplačala reparacije.
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na načrte EU. Označil jih je za krajo in opozoril na resne posledice. Na platformi X je zapisal: "Če bo nora Evropska unija dejansko poskušala ukrasti rusko premoženje pod krinko tako imenovanega 'reparacijskega posojila', bi Rusija to lahko imela za razlog za vojno."
Medvedjev, ki je zdaj namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta, je zagrozil z velikimi posledicami za Bruselj in posamezne države EU, piše nemški Focus.
19.25 Melania Trump naznanila vrnitev sedmih ukrajinskih otrok iz Rusije
Prva dama ZDA Melania Trump je sporočila, da je Rusija Ukrajini vrnila še sedem med vojno ugrabljenih otrok. Generalna skupščina ZN je pred tem v sredo potrdila resolucijo z zahtevo, naj Rusija Ukrajini vrne skupaj skoraj 20 tisoč otrok, ki naj bi jih ugrabila od začetka invazije leta 2022.
"Sedem dodatnih otrok – šest fantov in eno dekle – se je ponovno združilo s svojimi družinami v Ukrajini. Moja zaveza zagotavljanju varne vrnitve otrok družinam v tej regiji je neomajna," je na spletni strani Bele hiše objavila prva dama ZDA.
"Izrekam pohvalo vodstvu in vztrajni diplomaciji Rusije in Ukrajine pri prizadevanjih za ponovno združitev otrok in družin," je še dodala ter izrazila upanje, da bodo ta prizadevanja privedla do širše regionalne stabilnosti.
19.17 ZDA začasno odpravile nekatere sankcije proti Lukoilu
Ameriško finančno ministrstvo je danes podaljšalo dovoljenje za nadaljnje delovanje bencinskih črpalk blagovne znamke Lukoil zunaj Rusije. S tem je začasno odpravilo nekatere sankcije proti omenjeni ruski naftni družbi, ki jih je oktobra uvedel predsednik ZDA Donald Trump, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrep Washingtona omogoča bencinskim servisom blagovne znamke Lukoil v državah, kot so ZDA, da še naprej oskrbujejo stranke, hkrati pa preprečuje, da bi denar odtekal v Rusijo, navaja AFP. Kot so navedli na ameriškem finančnem ministrstvu, so podaljšali dovoljenje z namenom, da "ublažijo škodo potrošnikom in dobaviteljem, ki želijo opravljati običajne transakcije" z bencinskimi servisi, ki zajemajo subjekte Lukoila.
S to odločitvijo je ministrstvo začasno odpravilo nekatere sankcije, ki jih je oktobra proti dvema največjima ruskima naftnima družbama – to sta Rosneft in Lukoil – uvedel ameriški predsednik Trump, veljati pa so začele 21. novembra.
17.32 Ruski droni nad Zelenskega med njegovim obiskom na Irskem?
Štirje vojaški droni so vstopili v posebej vzpostavljeno območje prepovedi letenja, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pristal na letališču v Dublinu, poroča irski novičarski portal The Journal.
Incident se je domnevno zgodil v ponedeljek. Letalo, na katerem je bil Zelenski, je pristalo prej, kot je bilo predvideno. Droni so dosegli lokacijo, ki naj bi jo preletelo letalo ukrajinskega predsednika.
Ni jasno, od kod so prišli droni in kdo jih je nadzoroval. Irske varnostni organi incident obravnavajo kot hibridni napad, piše nemški Focus.
16.52 Ukrajina zavrača navedbe o napredovanju ruske vojske v več mestih
Ukrajinska vojska je danes ponovno zavrnila ruska poročila o uspehih na bojiščih, med drugim v strateško pomembnem mestu Pokrovsk v regiji Doneck na vzhodu države. Ukrajinske sile so ruske navedbe o napredovanju zavrnile tudi za mesto Vovčansk v regiji Harkov in severno od mesta Huljajpole v južni regiji Zaporožje.
Ruske trditve o zavzetju Pokrovska je danes zavrnil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski. Na omrežju Facebook je zapisal, da ukrajinske enote še naprej nadzorujejo severni del tega strateškega mesta na vzhodu. Po njegovih navedbah so ukrajinske sile rusko napredovanje zaustavile tudi v sosednjem mestu Mirnohrad. Dodal je, da je vojska na zadnjem sestanku razpravljala o organizaciji dodatnih oskrbovalnih poti, evakuaciji ranjenih ter ukrepih proti sovražnikovi artileriji in dronom.
Prav tako je ukrajinska vojska zavrnila ruske trditve o osvojitvi mesta Vovčansk v sosednji regiji Harkov. "Vsi poskusi nasprotnika, da bi v Vovčansku izobesil svojo zastavo, se končajo enako, s smrtjo," je povedal namestnik poveljnika 16. korpusa vojske Ivan Kolontaj. Dodal je, da so vzhodni, južni in zahodni rob mesta še naprej pod ukrajinskim nadzorom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ruska vojska je pomembno logistično središče Pokrovsk po navedbah Kremlja zavzela v ponedeljek, ruski mediji pa so takrat poročali tudi o zavzetju mesta Vovčansk. Ukrajinska vojska je sicer že v torek sporočila, da se spopadi v Pokrovsku nadaljujejo.
Generalštab v Kijevu je medtem danes zanikal uspehe ruskih vojakov tudi severno od mesta Huljajpole v Zaporožju. Po navedbah generalštaba so ukrajinski vojaki na tem območju "uničili" petčlansko izvidniško skupino ruskih vojakov, tako da je naselje pod nadzorom ukrajinskih sil.
12.16 Generalna skupščina ZN pozvala Rusijo k vrnitvi ukrajinskih otrok
Generalna skupščina ZN je v sredo sprejela resolucijo, ki Moskvo poziva, naj omogoči takojšnjo, varno in brezpogojno vrnitev ukrajinskih otrok, prisilno izseljenih v Rusijo. Moskvo poziva tudi, naj preneha kakršnokoli nadaljnjo prakso prisilnega premeščanja, deportacij, ločevanja od družin in zakonitih skrbnikov, spreminjanja osebnega statusa, vključno z državljanstvom, posvojitvijo ali namestitvijo v rejniške družine, ter indoktrinacije ukrajinskih otrok.
Po navedbah Kijeva je Rusija od začetka invazije februarja 2022 ugrabila najmanj 20 tisoč ukrajinskih otrok. Do zdaj so jih domov vrnili več kot 1.850.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Beca je pred glasovanjem povedala, da je Rusija odgovorna za "največjo ugrabitev, za katero je kriva država, v zgodovini". "V Ukrajini ne bo pravičnega miru, če se naši otroci ne bodo takoj in brezpogojno vrnili domov," je povedala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Namestnica ruskega veleposlanika pri ZN Maria Zabolocka je po drugi strani resolucijo, ki jo je skupaj s še 46 državami pripravila Ukrajina, kritizirala kot polno neresničnih obtožb. "Vsak glas za resolucijo je podpora lažem, vojni in spopadom. Vsak glas proti je glas za mir," je povedala.
Nezavezujoč dokument, pri pripravi katerega je sodelovala tudi Slovenija, je podprlo 91 članic ZN, 12, med njimi Rusija, jih je bilo proti, 57 pa vzdržanih. Slovensko zunanje ministrstvo je po glasovanju izpostavilo, da sta prisilno razseljevanje in deportacija otrok, ki so posebej zaščitena skupina prebivalstva, vojni zločin. Spomnilo je, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) leta 2023 zaradi tega izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina.
"Rusija mora nemudoma prenehati to nezakonito prakso in odgovarjati za zločine, storjene v okviru agresije na Ukrajino," je na družbenem omrežju X danes še zapisalo ministrstvo.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je glasovanje danes označila za zgodovinsko. "Nadaljevali bomo prizadevanja, dokler ne bo vsak otrok na varnem doma," je še sporočila na omrežju X.
Glasovanje v GS ZN je potekalo v času pogajanj za končanje vojne v Ukrajini pod okriljem ZDA.
12.13 Putin: Rusija bo celoten Donbas zavzela tako ali drugače
Rusija bo Donbas na vzhodu Ukrajine v celoti zavzela z orožjem ali pa se bodo ukrajinske sile od tam umaknile, je v pogovoru za medij India Today pred današnjim začetkom dvodnevnega uradnega obiska v Indiji povedal ruski predsednik Vladimir Putin.
"Ali bomo ta ozemlja osvobodili s silo orožja, ali pa bodo ukrajinske sile ta ozemlja zapustile," je rekel Putin.
Ozemlja v Ukrajini pod ruskim nadzorom so poleg članstva Ukrajine v zvezi Nato eno ključnih odprtih vprašanj v aktualnih pogajanjih za končanje vojne pod okriljem ZDA.
Kijev se namreč svoji ozemeljski celovitosti ne namerava odpovedati, pri čemer ga podpirajo evropske zaveznice, medtem ko si Moskva prizadeva za priznanje zasedenega polotoka Krim in Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk, kot ruskega.
Rusija trenutno zaseda nekaj več kot 19 odstotkov Ukrajine. Poleg Krima, ki si ga je priključila leta 2014, nadzira celotno regijo Lugansk, več kot 80 odstotkov sosednjega Donecka, okoli 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje ter dele regij Harkov, Sumi, Mikolajiv in Dnipropetrovsk, navaja agencija Reuters.
Putin je v pogovoru za medij India Today tudi zavrnil možnost vrnitve Rusije v skupino sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7, iz katere je bila izključna po aneksiji Krima leta 2014. Med drugim je navedel, da se delež držav G7 v svetovnem gospodarstvu že več let zmanjšuje.
Ameriški predsednik Donald Trump je junija povedal, da je bila izključitev Rusije iz tedanje skupine G8 napaka, že v času svojega prvega mandata pa je izrazil pripravljenost za njeno vrnitev.
V ospredju Putinovega obiska v Indiji je poglobitev vezi med državama na obrambnem področju, zaradi česar ga v New Delhiju spremlja tudi ruski obrambni minister Andrej Belousov. Pomembni temi bosta tudi trgovina in energetika, zlasti v luči pogajanj Indije z ZDA glede carin in pritiska, ki ga zaradi kupovanja ruske nafte na New Delhi izvaja Washington.
Gre sicer za prvi Putinov obisk v Indiji od začetka vojne v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi ga bo danes gostil na zasebni večerji, v petek bo nato na sporedu 23. rusko-indijski vrh, poročajo tuje tiskovne agencije.
6.50 Na Floridi danes novi pogovori delegacij Ukrajine in ZDA
Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika ZDA Jared Kushner, ki sta se v torek mudila v Moskvi, naj bi se danes na Floridi srečala z ukrajinsko pogajalsko delegacijo, ki jo vodi generalni sekretar sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov, so ob sklicevanju na Belo hišo poročali britanski BBC ter ameriška New York Times in CBS News.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo prav tako napovedal, da bosta Umerov in načelnik generalštaba ukrajinske vojske Andrij Hnatov po pogovorih z evropskimi predstavniki začela priprave na skorajšnje srečanje z ameriško delegacijo v ZDA.
Ameriška in ruska stran na pet ur trajajočih pogovorih o končanju vojne v Ukrajini v torek nista dosegli preboja, čeprav sta jih obe ocenili kot konstruktivne in produktivne. Toda za zdaj niso našli kompromisa glede ključnih vprašanj, pri čemer so bila izpostavljena zasedena ukrajinska ozemlja in članstvo Ukrajine v zvezi Nato, čemur Rusija še naprej ostro nasprotuje.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Beli hiši ocenil, da Putin želi doseči dogovor, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Predsednik Putin je imel včeraj zelo dober sestanek z Jaredom Kushnerjem in Stevom Witkoffom. Kaj bo izid tega sestanka? Ne morem reči, kajti za tango sta potrebna dva," je rekel.
Evropske države medtem pozdravljajo pogovore, vendar so večinoma skeptične do ruskih namer v pogajanjih o Ukrajini, kot je bilo slišati v sredo iz več evropskih prestolnic, medtem ko so se v Bruslju sestajali zunanji ministri članic Nata. Kritizirali so tudi Putinovo agresivno retoriko, potem ko je ruski predsednik pred torkovimi pogovori rekel, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, a da je, če bi jo začela stara celina, nanjo pripravljena.
