Sobota, 24. 8. 2024, 14.48
2 uri, 14 minut
Vladimir Putin: To je bila podtaknjena tempirana bomba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Vladimir Putin se je rodil in odraščal v komunistični Sovjetski zvezi, ki je vsaj na uradni in ideološki ravni prisegala na enakopravnost sovjetskih narodov, a njegov politični zgled je veliko bolj carska Rusija, ki je odkrito zatirala vse neruske narode in jih želela porusiti.
Vodja ruskih boljševikov Vladimir Iljič Uljanov, bolj znan po vzdevku Lenin, je ena od zgodovinskih osebnosti iz ruske preteklosti, ki jo ruski predsednik Vladimir Putin najbolj sovraži. Razlog seveda ni Leninova vzpostavitev avtoritarnega sistema in partijske diktature po oktobrski revoluciji leta 1917, ampak ker naj bi po Putinovem mnenju na ruskem zgodovinskem ozemlju umetno ustvaril Ukrajino. Po drugi strani se Putin navdušuje nad Leninovim veliko bolj neizprosnim naslednikom Stalinom.
Ko so ukrajinski vojaki pred dnevi zasedli rusko mesto Sudža, so v njem med drugim uničili oziroma vrgli s podstavka Leninov kip. Uničevanje kipov prvega voditelja komunistične Sovjetske zveze je bilo v Ukrajini množično zlasti v obdobju 2013–2014, torej v času t. i. majdanske revolucije, ki je strmoglavila z oblasti proruskega predsednika Viktorja Janukoviča. Temu uničevanju Leninovih spomenikov so Ukrajinci rekli Leninopad.
Sovraštvo do Lenina
Z malce ironije lahko rečemo, da je sovraštvo do Lenina morda edina skupna točka med Vladimirjem Putinom in Ukrajinci. Če je Lenin za številne Ukrajince, zlasti tiste na zahodu, ki bolj prisegajo na ukrajinskega nacionalista Stepana Bandero, simbol osovražene Sovjetske zveze oziroma simbol ruskega zatiranja Ukrajincev, pa Putin Leninu očita, da je po prvi svetovni vojni oziroma leta 1919 dovolil ustanovitev Ukrajinske socialistične republike, ki je leta 1922 postala ena od ustanoviteljic Sovjetske zveze.
Po oktobrski revoluciji, novembra 1917, so Leninovi boljševiki objavili Deklaracijo o pravicah narodov Rusije, v kateri so neruskim narodom priznali pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve (podobno je pravico do samoodločbe poudarjal ameriški predsednik Woodrow Wilson). Deklaracijo so med drugim izkoristili Finci, ki so decembra 1917 razglasili neodvisno državo. Neodvisno Finsko je Stalin skušal leta 1939 vojaško zasesti, a je Fincem uspelo ubraniti samostojno državo, morali pa so Sovjetski zvezi dati del ozemlja.
Rus Lenin sovraži ruski šovinizem, Gruzijec Stalin zagovarja Ruse
Lenin je bil zagotovo zelo goreč nasprotnik ruskega nacionalizma oziroma velikoruskega šovinizma, kot ga je sam imenoval. Velikoruski šovinizem je imel za zlo, ki ruske množice uči, naj zatirajo druge narode.
Čeprav je bil Stalin po rodu Gruzijec, je bil veliko bolj naklonjen večji vlogi Rusije kot Lenin, ki je bil po rodu Rus. Stalin je po oktobrski revoluciji podpiral preoblikovanje nekdanje carske Rusije v Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko, v okviru katere bi imeli neruski narodi avtonomne republike, Lenin pa je zagovarjal ustanovitev nove federacije z imenom Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije, katere del bi bila tudi Rusija. Na koncu je bila ustanovljena tvorba z imenom Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), na kratko Sovjetska zveza (SZ), v okviru katere so bile najprej Rusija, Ukrajina, Belorusija in Transkavkazija. Sta pa bila Stalin in Lenin zelo soglasna o potrebi t. i. rdečega terorja – nasilja nad dejanskimi in namišljenimi sovražniki oktobrske revolucije.
Drugačen pogled je imel njegov naslednik Joseb Džugašvili, bolj znan po svojem vzdevku Stalin, ki je bil najprej protiruski gruzijski nacionalist. Tako je udrihal po rusifikaciji, zatiranju Poljakov in Fincev ter preganjanju Judov v carski Rusiji. Nato pa se je tja do leta 1906 prelevil v svojevrstnega ruskega nacionalista, ki je bil prepričan, da Rusija civilizira neruske narode, tudi njegove rojake Gruzijce.
Leninova Sovjetska zveza
Lenin in Stalin sta imela različna pogleda, kako naj bo na področju nacionalnega vprašanja ustrojena komunistična politična tvorba, ki je nastala na velikem delu propadle carske Rusije. Lenin je zagovarjal stališče, naj imajo neruski narodi, ki jih je carski režim zatiral, svoje lastne republike, ki so potem postale ustanovne članice Sovjetske zveze.
Pri tem je ustava Sovjetske zveze tem zveznim republikam zagotavljala pravico do odcepitve. Ta je bila zaradi partijske diktature dolga desetletja le črka na papirju, a je leta 1991 ustavno pokrila razpad Sovjetske zveze.
Stalin bi imel le Rusko federacijo
Stalin je po drugi strani trdil, da bi morali biti Ukrajina, Gruzija in druga neruska območja zgolj republike znotraj Ruske federacije. Obveljala je Leninova volja, a Lenin je leta 1924 umrl. Po njegovi smrti je v nekaj letih nesporna številka ena v Sovjetski zvezi postal Stalin. Ta ni popolnoma razgradil Leninove federalne ureditve Sovjetske zveze, je pa okrepil jezikovno in kulturno rusifikacijo Sovjetske zveze.
Lenin je bil velik nasprotnik carske Rusije in ruskega nacionalizma oziroma velikoruskega šovinizma, kot ga je imenoval. Njegovi boljševiki (pripadniki njemu zvestega dela ruske marksistične socialdemokratske stranke, ki so se pozneje preimenovali v komuniste) so bili etnično zelo pisana stranka: Stalin je bil Gruzijec, Lev Trocki (pravo ime Lev Bronstein), Lev Kamenjev (rojstno ime Lev Rozenfeld) in Grigorij Zinovjev (rojen kot Ovsej-Geršon Radomiselski) so bili judovskega porekla (a jezikovno in kulturno rusificirani), vodja sovjetske tajne službe Čeka Feliks Dzeržinski (poljsko Dzierżyński) je bil Poljak, ruska Nemka Jevgenija Bosch … Na fotografiji vidimo Lenina s svojimi sodelavci na Rdečem trgu v Moskvi. Zaradi strahu pred nemško zasedbo se je Lenin leta 1918 umaknil iz Petrograda (prej in zdaj znan kot Sank Peterburg, vmes v sovjetskih častih pa kot Leningrad) v nekdanjo rusko prestolnico Moskvo. V tistih kriznih časih so bili njegova glavna vojaška opora dobro izurjeni in vojaško disciplinirani Latvijski strelci, posebne latvijske enote, ki jih je leta 1915 ustanovila carska Rusije, da bi se borile proti prodirajočim Nemcem. Latvijski strelci so pozneje v veliki večini prestopili na stran boljševikov. Vodja Latvijskih strelcev Jukums Vacietis je pozneje postal prvi vojaški poveljnik Rdeče armade.
Zaradi Stalinove politike kolektivizacije kmetijstva in pospešene industrializacije je v letih 1930–1933 v Sovjetski zvezi zaradi lakote umrlo nekaj milijonov ljudi, največ prav v Ukrajini. Tej Stalinovi politiki so Ukrajinci nadeli ime holodomor, tj. pomor za lakoto, in ga imajo za načrten ukrajinski genocid.
Širjenje Ukrajine po drugi svetovni vojni
Po drugi strani pa je Stalin po drugi svetovni vojni razširil ozemlje Ukrajine na račun Poljske. Gre za ukrajinsko etnično ozemlje, ki ga je po prvi svetovni vojni zavzela obnovljena poljska država. Sovjetska ustavna dopolnila iz leta 1944 so tudi omogočila, da sta bila Ukrajina in Belorusija poleg Sovjetske zveze ene od ustanovnih članic Organizacije združenih narodov (OZN).
Ukrajina in Belorusija sta bili tako članici OZN od leta 1945. V ozadju je bila Stalinova želja, da bi imel v OZN več sedežev, ne samo sedež Sovjetske zveze, ki je imela stalni sedež v Varnostnem svetu in tako pravico do veta. Ta stalni sedež je po razpadu Sovjetske zveze dobila Rusija.
Hruščov Krim priključi Ukrajini
Leta 1953 je po Stalinovi smrti na čelo Sovjetske zveze prišel Ukrajincem naklonjeni Nikita Hruščov. Po narodnosti je bil Rus, a je bil zelo povezan z Ukrajino. Rodil se je v kraju Kalinovka ob meji z Ukrajino (severno od območja, ki so ga v zadnjih dneh zasedli ukrajinski vojaki) in je s starši kot otrok s trebuhom za kruhom odšel v Ukrajino, v industrijsko regijo Donbas.
Še zlasti v času Putinove Rusije se je dogajala rehabilitacija Stalina. Ta na novo obujeni Stalinov kult je predvsem povezan s Stalinovim bojem proti Hitlerjevi Nemčiji, pa tudi z njegovim hladnovojnim nasprotovanjem Zahodu. Med Putinom in nekdanjim trdorokim voditeljem Sovjetske zveze Stalinom so nekatere podobnosti. Tako kot Putin tudi Stalin Ukrajincev, ki so se upirali njegovi kolektivizaciji, ni imel preveč v čislih. Toda za razliko od Putina Stalin ni skušal izbrisati Ukrajine kot politične enote. Stalin in sovjetski komunistični voditelji po njem so želeli narediti nov, sovjetski socialistični državni narod. Ta bi bil seveda rusko govoreč oziroma prevladujoče rusko govoreč ter prežet z rusko kulturo. Vsak neruski Sovjet je v skladu s tem moral poleg svojega jezika obvladati še ruščino.
Leta 1954, v letu, ko so v Sovjetski zvezi slavili 300. obletnico protipoljske Perejeslavske pogodbe med ukrajinskimi kozaki in carsko Rusijo, je Hruščov ozemeljsko povečal Ukrajino, ko ji je priključil etnično večinsko ruski črnomorski polotok Krim. Hruščov je tudi začel t. i. destalinizacijo Sovjetsko zvezo, tudi Leninovi kipi, tudi tisti v Ukrajini, naj bi bili večinoma postavljeni v njegovem obdobju.
Putinova rehabilitacija Stalina in protiboljševiške bele garde
Putin po drugi strani v Rusiji izvaja nekakšno restalinizacijo ter tudi rehabilitira protiboljševiške osebnosti iz časa ruske državljanske vojne, kot je bil profašistični nacionalistični mislec Ivan Iljin.
Leta 2005 je Putin razpad Sovjetske zveze leta 1991 opisal kot največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, pri čemer je za Ruse razpad postal prava tragedija, ker je na desetine milijonov Rusov ostalo zunaj meja Ruske federacije, torej v novih neodvisnih državah.
Putin javno proti Leninu
Leta 2016 je krivca za to "geopolitično katastrofo stoletja" javno našel v Leninu, češ da je s svojo ureditvijo Sovjetske zveze pod njo podstavil tempirano bombo, ki je potem desetletja pozneje raznesla to državo.
Stalinov naslednik je bil Rus Nikita Hruščov (na fotografiji skupaj s svojo družino), ki je odraščal v Ukrajini in je bil zelo naklonjen Ukrajincem. Negova druga žena je bila Ukrajinka Nina Kuharčuk. Leta 1954 je Hruščov Ukrajini celo priključil Krim, ki je bil v Sovjetski zvezi prej del Ruske federacije. Naslednik Hruščova je bil Leonid Brežnjev, ki se je rodil v Ukrajini in se je v mladosti imel za Ukrajinca (njegovi ruski starši so se v Ukrajino priselili z območja Kurska v Rusiji). Brežnjeva je po smrti nasledil Jurij Andropov, tega pa Konstantin Černenko, ki je bil rojen v Sibiriji, a je imel ukrajinske korenine (sam se je imel za Rusa). Černenka je nato nasledil Mihail Gorbačov, ki je bil po materini strani ukrajinskega rodu.
Popolnega preloma z Leninom v Putinovi Rusiji ni bilo, deloma zaradi nostalgične priljubljenosti Lenina med starejšimi generaciji, pa tudi zaradi tega, ker skuša Putin vzpostaviti kontinuiteto med carsko Rusijo, Sovjetsko zvezo in današnjo Rusko federacijo. V resnici Sovjetske zveze ni mogoče enačiti s carsko Rusijo ali današnjo Putinovo Rusijo.
Putinova različica zgodovine: enačaj med Rusijo in Sovjetsko zvezo
To Putinovo politiko zgodovinske kontinuitete med drugim kaže njegov govor iz decembra 2021, ko je po poročanju Reutersa med drugim dejal, da je bil razpad Sovjetske zveze leta 1991 "dezintegracija zgodovinske Rusije, ki je bila znana pod imenom Sovjetska zveza".
