Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
11. 8. 2025,
21.14

Osveženo pred

2 tedna, 6 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,20

Natisni članek

Natisni članek

Donald Trump Vladimir Putin Rusija Ukrajina

Ponedeljek, 11. 8. 2025, 21.14

2 tedna, 6 dni

Vojna v Ukrajini

Kallas: Pripravljamo nove sankcije proti Rusiji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,20
Kaja Kallas | "Dokler Rusija ne bo pristala na popolno in brezpogojno premirje, ne smemo niti razpravljati o kakršnem koli popuščanju," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas. | Foto Reuters

"Dokler Rusija ne bo pristala na popolno in brezpogojno premirje, ne smemo niti razpravljati o kakršnem koli popuščanju," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas.

Foto: Reuters

Evropska unija bo pripravila nov sveženj sankcij proti Rusiji, je danes po izredni videokonferenci zunanjih ministrov EU glede Ukrajine dejala visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih pogovorov med predsednikoma ZDA Donaldom Trumpom in Rusije Vladimirjem Putinom v petek.

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov: 

20.49
EU v pripravo novega svežnja sankcij proti Rusiji
17.43 Merz za sredo sklical pogovore z Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji
15.45 EU iz zamrznjenih ruskih sredstev namenja Ukrajini 1,6 milijarde evrov
14.13 Zelenski posvaril pred morebitnim popuščanjem Putinovim zahtevam
11.56 V Ukrajini na bojišču padel umetnik David Čičkan
10.40 Rusija in Ukrajina z novimi napadi
6.37 Rusi: Ukrajinci so nas napadli z droni. Dva mrtva, nekaj ranjenih.
6.30 Zelenski: Vsak dogovor o Ukrajini brez našega sodelovanja je mrtvorojen 

20.49 EU v pripravo novega svežnja sankcij proti Rusiji

Evropska unija bo pripravila nov sveženj sankcij proti Rusiji, je danes po izredni videokonferenci zunanjih ministrov EU glede Ukrajine dejala visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih pogovorov med predsednikoma ZDA Donaldom Trumpom in Rusije Vladimirjem Putinom v petek.

"Dokler Rusija ne bo pristala na popolno in brezpogojno premirje, ne smemo niti razpravljati o kakršnem koli popuščanju," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Kallas.

Dodala je, da so zunanji ministri EU "izrazili podporo prizadevanjem ZDA, ki bodo pripeljali do pravičnega miru". "Medtem pa delamo na dodatnih sankcijah proti Rusiji, večji vojaški pomoči Ukrajini in večji podpori proračunskim potrebam Ukrajine ter njenemu pristopnemu procesu k EU," je še zapisala na omrežju X.

Izrednega srečanja se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melita Gabrič, ki je spomnila, da se Slovenija še naprej zavzema za takojšnje premirje in da mora prihodnji mirovni dogovor vključevati močna varnostna zagotovila za Ukrajino.

"Le v tem primeru lahko govorimo o trajnem in pravičnem miru," so njene besede na zunanjem ministrstvu povzeli v sporočilu za javnost.

Zunanji ministri EU so na videokonferenci govorili tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu. Kallas je pri tem opozorila, da vojna v Gazi postaja vse bolj nevarna. "Prednostne naloge EU ostajajo humanitarna pomoč (...), takojšnja prekinitev ognja in izpustitev preostalih talcev. Če bi bila vojaška rešitev mogoča, bi bila vojna že končana," je dodala.

Državna sekretarka Gabrič je medtem opozorila na vedno slabše humanitarne razmere v Gazi.

"Slovenija najostreje obsoja načrt o okupaciji mesta Gaze, ki ga je Izrael sprejel pretekli teden, hkrati pa države članice pozivamo, da kot EU Izraelu pošljemo jasno sporočilo, da nemudoma ustavi svoje načrte." je poudarila. Ponovila je, da si Slovenija prizadeva za takojšnje in trajno premirje, izpustitev talcev, zadostno in neovirano humanitarno pomoč ter dodatne napore, ki bodo pripeljali do uresničitve rešitve dveh držav.

17.43 Merz za sredo sklical pogovore z Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji

Nemški kancler Friedrich Merz je za sredo sklical pogovore o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, predstavniki EU in Nata ter voditelji več evropskih držav. Pogovori bodo potekali pred petkovim srečanjem Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Urad nemškega kanclerja je danes sporočil, da bo Merz o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini govoril z voditelji Finske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Poljske, Ukrajine, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ter Trumpom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom.

Razpravljali bodo o možnostih za krepitev pritiska na Rusijo, zaporedju korakov v morebitnem mirovnem procesu, prihodnosti ozemelj, ki jih je zasedla Rusija, ter varnostnih jamstvih za Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sprva bodo na virtualnem srečanju sodelovali evropski voditelji in Zelenski, nato pa bo sledilo še virtualno srečanje s Trumpom in JD Vanceom. Slednji je sicer v nedeljo javil, da si ZDA prizadevajo za načrtovanje srečanja med Putinom, Zelenskim in Trumpom.

Vance je še dodal, da si ZDA prizadevajo, da bi "našli nekakšen dogovor, s katerim se bodo Ukrajinci in Rusi lahko sprijaznili", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.45 EU iz zamrznjenih ruskih sredstev namenja Ukrajini 1,6 milijarde evrov

EU je v petek prejela 1,6 milijarde evrov t. i. nepričakovanega dobička, ustvarjenega z obrestmi na denarna sredstva ruske centralne banke, zamrznjena zaradi sankcij Unije. Gre za tretje izplačilo po 1,5 milijarde evrov visokem izplačilu v juliju 2024 in 2,1 milijarde evrov v letošnjem aprilu, ki ga bo tudi tokrat namenila za podporo Ukrajini.

Dobiček izhaja iz sredstev, zadržanih pri centralnih klirinško depotnih družbah in zamrznjenih v okviru sankcij, ki jih je EU uvedla v odzivu na vojaško agresijo Rusije na Ukrajino. Čeprav so osnovna sredstva še vedno blokirana, se lahko obresti od njih uporabljajo za podporo Ukrajini, so danes pojasnili v Bruslju.

Tretji obrok zajema prihodke od obresti, zbrane v prvi polovici leta 2025.

Doslej gre za skupaj 5,2 milijarde evrov pomoči EU Ukrajini na podlagi t. i. nepričakovanega dobička, ustvarjenega z obrestmi na denarna sredstva ruske centralne banke. Od tega približno 4,7 milijarde evrov predstavlja vojaška pomoč, 520 milijonov evrov pa civilna pomoč. | Foto: Guliverimage Doslej gre za skupaj 5,2 milijarde evrov pomoči EU Ukrajini na podlagi t. i. nepričakovanega dobička, ustvarjenega z obrestmi na denarna sredstva ruske centralne banke. Od tega približno 4,7 milijarde evrov predstavlja vojaška pomoč, 520 milijonov evrov pa civilna pomoč. Foto: Guliverimage V skladu z dogovorom članic EU se 90 odstotkov teh sredstev namenja za vojaško podporo Ukrajini, preostanek pa za civilne namene, kot so obnova energetskih omrežij in podpora gospodarskemu okrevanju.

Od prvega obroka julija 2024 in drugega obroka aprila 2025 je bilo 90 odstotkov sredstev namenjenih Ukrajini prek evropskega mirovnega instrumenta (EPF), iz katerega Unija sofinancira dobave orožja in drugo vojaško opremo Ukrajini. Desetina pa je bila namenjena za obnovo in humanitarno pomoč.

Pri tretjem obroku bo 95 odstotkov sredstev namenjenih Ukrajini prek novega mehanizma za sodelovanje pri posojilih Ukrajini (ULCM), preostalih pet odstotkov pa prek EPF.

Mehanizem ULCM Ukrajini zagotavlja nepovratno pomoč za odplačilo makrofinančne pomoči EU in posojil dvostranskih posojilodajalcev. Skupna podpora v okviru tega mehanizma znaša 45 milijard evrov. Mehanizem EPF pa Ukrajini pomaga pri reševanju nujnih vojaških in obrambnih potreb.

Skupaj gre torej doslej za 5,2 milijarde evrov pomoči EU Ukrajini na podlagi t. i. nepričakovanega dobička, ustvarjenega z obrestmi na denarna sredstva ruske centralne banke. Od tega približno 4,7 milijarde evrov predstavlja vojaška pomoč, 520 milijonov evrov pa civilna pomoč.

14.13 Zelenski posvaril pred morebitnim popuščanjem Putinovim zahtevam

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pred za petek napovedanim srečanjem ruskega voditelja Vladimirja Putina in predsednika ZDA Donalda Trumpa posvaril pred morebitnim popuščanjem Putinovim zahtevam glede ozemeljskih koncesij Ukrajine za končanje vojne.

Ukrajina se boji, da bi srečanje, na katerega Zelenski ni bil povabljen, privedlo do sporazuma, ki bi jo prisilil, da Rusiji prepusti dele svojega ozemlja.

"Rusija noče ustaviti ubijanja in zato ne sme prejeti nobenih nagrad ali ugodnosti. To ni le moralno, temveč tudi racionalno stališče," je Zelenski zapisal na družbenih omrežjih. "Popuščanje morilca ne bo prepričalo," je dodal in ponovno pozval partnerje, naj povečajo pritisk na Rusijo, saj ta podaljšuje vojno in ne kaže nobenega interesa, da bi jo končala.

Pred petkovim srečanjem Trumpa in Putina bodo danes popoldne na izredni videokonferenci o nadaljnjih korakih glede Ukrajine razpravljali zunanji ministri članic EU. Po napovedih se jim bo pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.

Evropski predstavniki vztrajajo, da morata biti Evropa in Ukrajina del pogajanj o končanju vojne v Ukrajini. Voditelji šestih evropskih držav in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so v nedeljo v skupnem sporočilu poudarili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez Ukrajine.

Tudi v luči Trumpovih izjav, da bo za končanje vojne "prišlo do zamenjave ozemelj v korist obeh strani", so poudarili, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo.

11.56 V Ukrajini na bojišču padel umetnik David Čičkan

Kot so v nedeljo zvečer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA na družbenih omrežjih objavili njegovi soborci, je leta 1986 rojeni Čičkov umrl v sobotnih jutranjih urah, potem ko je bil hudo ranjen v napadu sovražne pehote na fronti v regiji Zaporožje.

Čičkan, ki je deloval predvsem kot grafični oblikovalec in slikar in je izhajal iz ene najbolj znanih umetniških družin v Kijevu, se je zlasti po valu proevropskih protestov v Ukrajini v letih 2013 in 2014 pojavljal predvsem s politično angažirano umetnostjo.

David Čičkan je izhajal iz ene najbolj umetniških družin v Kijevu.  | Foto: X/@ahatanhel David Čičkan je izhajal iz ene najbolj umetniških družin v Kijevu. Foto: X/@ahatanhel

V svoji seriji risb, ki jo je jeseni 2015 predstavil na bienalu v Kijevu, je tako upodobil predstavnike nacionalističnih milic na ukrajinski in ruski strani takratne fronte v Donbasu in s tem opozoril na ideološke podobnosti. Desničarski ukrajinski aktivisti so bili ogorčeni nad njegovim pristopom in so leta 2017 tudi uničili Čičkanovo razstavo v kijevskem Centru za vizualno kulturo.

10.40 Rusija in Ukrajina z novimi napadi

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali je bila davi na območju ruske regije Nižni Novgorod ubita najmanj ena oseba, so danes sporočile ruske oblasti. Ruska vojska je ponoči v več regijah sestrelila 39 ukrajinskih brezpilotnih letal. O novih ruskih napadih na Ukrajino poroča tudi ukrajinska vojska.

Kot je sporočil guverner regije Nižni Novgorod Gleb Nikitin, je bil ukrajinski napad usmerjen na tovarno v bližini mesta Arzamas, približno 350 kilometrov vzhodno od Moskve. V napadu je bila ubita najmanj ena oseba, še dva zaposlena v tovarni sta bila ranjena, je zapisal na omrežju Telegram.

Ruska vojska je sporočila, da je ponoči v več ruskih regijah in nad polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, sestrelila 39 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Rusija pa je po navedbah Kijeva Ukrajino ponoči napadla z več kot 70 brezpilotnimi letali. Ukrajinska zračna obramba jih je 59 onesposobila na severu, jugu in vzhodu države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 12 ruskih bojnih dronov je eksplodiralo na šestih lokacijah, je sporočila ruska vojska, ki pa drugih podrobnosti ni navedla.

Ruska vojska je v nedeljo napadla Zaporožje z dvema vodenima letalskima bombama, pri čemer sta zadeli glavno avtobusno postajo in študentsko kliniko ter ranili 20 ljudi, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

6.37 Rusi: Ukrajinci so nas napadli z droni. Dva mrtva, nekaj ranjenih.

V Tulski regiji sta v napadu ukrajinskega drona umrli dve osebi, sta pozno sinoči sporočila ruski regionalni uradnik in ministrstvo za obrambo.

Po napadu v Tulski oblasti, ki na severu meji na Moskovsko oblast, sta bili hospitalizirani še dve osebi, je sporočil guverner Dmitrij Miljajev.

Tudi v Brjanski regiji sta bili ranjeni dve osebi. Ostanki strmoglavljenega drona so poškodovali žensko, je poročal guverner Aleksander Bogomaz. Po njegovih besedah so žensko prepeljali v bolnišnico, kjer je prejela vso potrebno zdravniško pomoč.

Poleg nje je bil v vasi Strativa v Brjanski oblasti poškodovan še moški. Tudi on je bil hospitaliziran.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo med 20.00 in 23.00 po moskovskem času nad Rusijo uničenih 27 ukrajinskih brezpilotnih letal.

6.30 Zelenski: Vsak dogovor o Ukrajini brez našega sodelovanja je mrtvorojen 

Ministrsko srečanje je v nedeljo sklicala visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas, ki je poudarila, da mora vsako dogovarjanje med ZDA in Rusijo vključevati Ukrajino in EU, saj gre za vprašanje varnosti Ukrajine in Evrope.

Trump je glede dogovora za končanje vojne v Ukrajini, ki ga želi skleniti s Putinom, dejal, da bosta strani morali pristati na izmenjavo ozemelj, a podrobnosti ni navedel.

Srečanje Trumpa in Putina naj bi po zdajšnjih načrtih potekalo brez navzočnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, čeprav v Washingtonu dopuščajo možnost, da bi na njem sodeloval. Zelenski je sicer opozoril, da bo vsak dogovor o Ukrajini brez njenega sodelovanja mrtvorojen.

Vodje evropskih diplomacij naj bi danes govorili tudi o razmerah v Gazi, potem ko je Izrael napovedal širitev ofenzive v enklavi.

Rusija, Ukrajina, vojna
Novice Ukrajinci z droni nad rusko regijo Saratov, gori rafinerija
Donald Trump in Vladimir Putin
Novice Srečanje Putina in Trumpa morda že v ponedeljek #vŽivo
Ugrabljeni otroci
Novice Šokantni posnetki: Rusi v spletnem katalogu ponujajo ugrabljene ukrajinske otroke #video
Ne spreglejte