Ponedeljek, 3. 11. 2025, 4.00
11 ur, 32 minut
Ti poklici so zmagovalci plačne reforme v javnem sektorju
Večina zaposlenih v javnem sektorju bo ob novi povišici prejela od 100 do 150 evrov višjo bruto plačo.
V začetku novembra bo večina javnih uslužbencev prejela novo povišico, ki jo predvideva plačna reforma v javnem sektorju. Gre za drugega od šestih povišanj, ki so predvideni do januarja 2028, ko bodo v vseh plačnih podskupinah dosegli z reformo dogovorjene plače. Zadnji podatki portala plač javnega sektorja kažejo, da bilo v prvih sedmih mesecih leta 2025 za bruto plače izplačanih 3,68 milijarde evrov, kar je 353 milijonov evrov oziroma 10,6 odstotka več kot v prvem polletju 2024, ko reforma še ni začela veljati. Podatki kažejo, da so se primerjalno plače z reformo najbolj povišale v visokem šolstvu in znanosti.
Izdatki za plače v javnem sektorju rastejo hitreje, kot je vlada predvidela pred uveljavitvijo plačne reforme v začetku letošnjega leta, so pred kratkim priznali tudi na finančnem ministrstvu. Čeprav je bil do zdaj izveden le eden od skupaj šestih predvidenih dvigov plač, so te po podatkih portala plač javnega sektorja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta lanskoletne prehitevale že za 353 milijonov evrov, zato obstaja velika verjetnost, da reforma ne bo imela zgolj 1,4 milijarde evrov učinka na državne finance.
V začetku novembra za večino javnih uslužbencev prihaja nova povišica, s katero bodo izplačali še nadaljnjih 12 odstotkov do v reformi dogovorjene višine plač. Za večino zaposlenih bo to po napovedih pomenilo dodatnih od 100 do 150 evrov bruto. Temu bodo sledile povišice z junijsko in decembrsko plačo prihodnje leto, z julijsko plačo leta 2027, tisti, ki tudi do takrat še ne bodo dosegli dogovorjenega povišanja, pa bodo preostanek razlike dobili izplačanega s plačo za januar 2028.
V eni od podskupin plače navzgor za tretjino
Pred uveljavitvijo reforme je vlada poudarjala, da ta naslavlja v prvi vrsti tiste, ki so najslabše plačani. Če analiziramo podatke portala plač v javnem sektorju za prvih sedem mesecev letošnjega leta (to so najbolj aktualni podatki, saj se objavljajo s precejšnjim zamikom), je že mogoče ugotoviti, kdo v javnem sektorju je "zmagovalec" plačne reforme.
Javni sektor je razdeljen v kar 45 plačnih podskupin, ki zajemajo od gasilcev do diplomatov. V primerjavi s povprečno bruto plačo v letu 2024, ko reforma še ni začela veljati, se je največ, kar za tretjino, povišala plača strokovnim sodelavcem na področju znanosti (plačna podskupina H2), to so laboranti, tehniki, knjižničarji, računalničarji, lektorji, vzdrževalci, zaposleni na mestih v podporo raziskovalnih programov in podobno.
Povprečna bruto plača v tej podskupini se je dvignila za 33,6 odstotka na 3.051 evrov, kaže portal plač v javnem sektorju. Ravno zaposleni na teh delovnih mestih so pred plačno reformo protestirali zaradi primerjalno zelo nizkih plač, septembra 2023 tudi s shodom na Kongresnem trgu, kjer jih je podprlo še vodstvo Univerze v Ljubljani.
Povprečna bruto plača zdravnikov že blizu pet tisoč evrov
Tudi druga plačna podskupina, ki je po reformi naredila največji skok, je povezana z znanostjo – gre namreč za visokošolske učitelje. Njihovo izhodišče je bilo pred reformo bistveno višje, saj so njihove povprečne bruto plače v letu 2024 znašale 4.128 evrov, julija letos pa 4.968 evrov ali dobrih 20 odstotkov več.
Med poklici z najvišjim skokom v povprečni plači so tudi vojaki, diplomati, zdravstveni delavci in zdravniki s povprečno bruto plačo v podskupini 5.646 evrov. Plače zdravnikov, ki zaradi prenizkih dohodkov še vedno stavkajo, so se po reformi v povprečju povišale za dobrih 11 odstotkov, je pa to podskupina, ki je tudi pred reformo bila deležna več plačnih povišic – od leta 2021 se je povprečna bruto plača v tej podskupini povečala za 45 odstotkov.
Zdravniki kraljujejo na lestvici. Rekorder s 25 tisočaki plače.
Zato ne preseneča, da zdravniki še vedno kraljujejo tudi na lestvici 50 najbolje plačanih v javnem sektorju. Pri tem je treba poudariti, da ne toliko na račun visokih osnovnih plač, ampak predvsem zaradi številnih dodatkov in nadur.
Julija letos je najbolje plačani posameznik v javnem sektorju bil zdravnik specialist na vodstvenem položaju v Onkološkem inštitutu, ki je ob tem očitno poučeval tudi na Univerzi na Primorskem. Njegova plača je bila dobrih 25 tisoč evrov bruto.
Sledi mu trojica specialistov iz Splošne bolnišnice Trbovlje, ki je zaslužila od 20 do 22 tisoč evrov bruto. Tudi preostanek lestvice najbolje plačanih zavzemajo zdravniki, saj je posameznikov iz drugih poklicev le pet, pa še to verjetno na račun kakšnih poračunov ali izrednih nagrad.
Po prvi od načrtovanih uskladitev se torej na lestvici najbolje plačanih ni zgodilo veliko, še vedno na njej najdemo bolj kot ne zgolj zdravnike, je pa očitno, da so se njihovi prejemki še povečali. Če so bili primeri posameznikov z več kot 20 tisoč evri bruto plače pred reformo bolj redki, je zdaj letvica postavljena pri 25 tisoč evrov bruto.