Fiskalni svet: Javnofinančna politika se odmika od začrtane poti

Poslanci so obravnavo predloga proračunov začeli v drugem tednu oktobra. Za leto 2026 je vlada ob 15,6 milijarde evrov prihodkov predvidela 17,7 milijarde evrov porabe, za leto 2027 pa zvišanje prihodkov na 16 milijard evrov ter odhodkov na 18,1 milijarde evrov.

Fiskalni svet je ocenil vpliv teh načrtov na celotne javne finance. Do leta 2028 se bo javnofinančni primanjkljaj zvišal na raven okoli 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je ocenil. Kot glavni dejavnik za to je navedel spremembo plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezano rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast.

"Proračunski dokumenti brez ukrepov zoper tveganja"

Takšna gibanja po opozorilih fiskalnega sveta zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. Toda proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.

Za države članice EU lahko zaradi povečanja sredstev za obrambne izdatke v obdobju 2025–2028 veljajo blažja fiskalna pravila, a kot je zapisal fiskalni svet, proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve teh izdatkov. Poleg tega bo rast drugih izdatkov v obeh proračunskih letih 2026 in 2027 presegala začrtane meje.

Javni dolg ostaja nad 60 odstotki BDP

Fiskalni svet je ocenil, da bo zniževanje javnega dolga počasnejše od načrtovanega in bo tudi še v letu 2028 presegal 60 odstotkov BDP. Ob tem je opozoril, da Slovenija trenutno ohranja zaupanje investitorjev in ugoden dostop do financiranja ter visoke likvidnostne rezerve, vendar pa takšen položaj ni samoumeven in trajen. "Zaupanje trgov je neposredno odvisno od ohranjanja verodostojnosti fiskalne politike," je zapisal.

Novice Fiskalni svet opozarja na nevarnost neracionalne porabe ob koncu leta

Z vidika javnofinančne vzdržnosti je vzpostavitev namenskih virov za sanacijo po poplavah in za uvedbo dolgotrajne oskrbe po oceni fiskalnega sveta ublažila pritisk na javne finance. A kot je zapisal, je treba zagotoviti njihovo pregledno in učinkovito porabo. Strinja se tudi, da bo izvedba sprejete pokojninske reforme pomembno prispevala k doseganju srednjeročne vzdržnosti, a zaradi pričakovanega poslabšanja stanja javnih financ na srednji rok ne bo zagotovila vzdržnega dolga.

Božičnica prispeva k tveganju

Javnofinančna tveganja ostajajo velika, in sicer zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice ter morebitnih dodatnih transferjev v zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ se zdi fiskalnemu svetu potrebna predvsem omejitev rasti tekoče porabe. Ključno se mu zdi zagotoviti, da bo odstopanje od fiskalnih pravil le začasno ter da bo poraba pregledna in učinkovita. Rast stroškov dela v javnem sektorju pa mora biti dolgoročno vzdržna in usklajena z gospodarsko realnostjo. "Čas za popravke in preprečevanje nadaljnjega odmikanja od danih zavez je zdaj, dokler so razmere na trgih financiranja državnega dolga še stabilne, možnosti za ukrepanje pa široke," je prepričan predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Vlada očitke fiskalnega sveta zavrača

Vlada zavrača očitke fiskalnega sveta, da predloga proračunov za leti 2026 in 2027 odmikata javnofinančno politiko od začrtane poti, saj da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj, predvidenih v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025–2028, je zapisala v odzivu. Zagotovila je, da se zaveda tveganj in bo po potrebi ukrepala.

Foto: STA Vlada je proračunske dokumente za leti 2026 in 2027 poslala konec septembra v DZ in so v postopku obravnave, fiskalni svet pa je ocenil njihov vpliv na celotne javne finance. Kot je zapisal v danes objavljeni oceni, se je že letos javnofinančni primanjkljaj povečal, do leta 2028 pa naj bi dosegel raven okoli 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Reforma pakta za stabilnost in rast zrahljala fiskalne cilje

Vlada je stališče do te ocene sprejela na današnji dopisni seji. Spomnila je, da se je z reformo pakta za stabilnost in rast razrahljalo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev. Cilj je namreč srednjeročno zmanjševane ali ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP in zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti dolga, zato so dovoljena odstopanja od poti gibanja očiščenih izdatkov, je zapisala. Ob tem se preverja tudi, ali je odstopanje povezano z višjimi izdatki z obrambo.

Novice Proračunski primanjkljaj v desetih mesecih za več kot polovico manjši kot lani

Zagotovila je, da se namenska sredstva, na primer za poplave in dolgotrajno oskrbo, trošijo transparentno. Prav s tem namenom je bil vzpostavljen sklad za obnovo po poplavah, prispevki za dolgotrajno oskrbo pa se zbirajo na ločenem poslovnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki o njih vodi ločene finančne in podatkovne tokove.

Vlada se zanaša na ukrepe za uravnoteženje proračuna

Glede napovedane božičnice in morebitnih dodatnih transferjev v zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki jih fiskalni svet ocenjuje kot javnofinančno tveganje, je vlada pojasnila, da so med izvrševanjem državnega proračuna na razpolago tudi ukrepi za uravnoteženje proračuna, če se zaradi nastanka novih obveznosti ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Med drugim lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna, ustavi prevzemanje obveznosti ali pa prerazporedi sredstva.

V letih 2026 in 2027 so investicijski izdatki načrtovani v višini 2,3 milijarde evrov, kar je več kot v zadnjih nekaj letih. A kot je zapisala vlada, povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona.

Zagotovila je še, da se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov. Zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva.

Novice Fiskalni svet: Vlada spet načrtuje preveč napihnjeno porabo