Nedelja, 30. 11. 2025, 18.47
45 minut
Ukrajinska prerokba za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Bodo Ukrajinci prisiljeni del svojega ozemlja prepustiti Rusiji? In kaj to v prihodnje pomeni za majhne evropske države?
Zahteve Ukrajini, naj odstopi del svojega ozemlja napadalki Rusiji, je slabo sporočilo za mir na stari celini. Morda ne jutri, ampak če se bo takšen trend nagrajevanja napadalcev z ozemljem drugih držav nadaljeval v prihodnosti, je nevaren za vse majhne evropske države. Kajti, če del svojega ozemlja, morda pa celo svojo neodvisnost, izgubi tako velika država, kot je Ukrajina, kaj potem čaka majhne in šibke države?
Meje in želja po obvladovanju novih ozemelj so bile glavni vzgib za številne vojne na stari celini. Kraljevina Italija, na primer, je leta 1915 vstopila v prvo svetovno vojno, ker je želela dobiti del ozemlja Avstro-Ogrskega, tudi tistega, na katerem so živeli Slovenci.
Risanje novih zemljevidov po prvi in med drugo svetovno vojno
Italijanska imperialne ambicije in strah pred ponovnimi nemškimi imperialnimi ambicijami so tudi potiskali Slovence v južnoslovansko državo. Konec prve svetovne vojne je zaznamoval razpad velik evropskih imperijev in ustanovitev novih držav, kot so bile Poljska, Češkoslovaška, baltske države in Jugoslavija.
Želja po novem risanju zemljevidov je bil glavni vzrok za drugo svetovno vojno, v kateri je med drugim Hitlerjeva Nemčiji Slovencem namenila izbris iz zgodovine.
Nove meje po drugi svetovni vojni
Po drugi svetovno vojni je Sovjetska zveza, tako kot leta 1939 in 1940, znova pogoltnila baltske države, Poljska pa se je dobesedno prestavila proti zahodu. Tudi Slovenci smo dobil nazaj del ozemlja, ko smo ga izgubili po prvi svetovni vojni – tistega na zahodu. Upanje, da bo mogoče dobiti Koroško, se je hitro razblinilo, ker so vse velesile (ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija) želel obnoviti Avstrijo v mejah pred anšlusom leta 1938.
A kljub vsemu smo lahko Slovenci zadovoljni, saj so neuslišane ostale tudi velike države, kot je Francija. Ta je dobila le nekaj italijanskih gorskih vasi, ni pa mogla dobiti s premogom bogatega Posarja. Na koncu se je Posarje leta 1957 vključilo v Zvezno republiko Nemčijo.
Ameriška in sovjetska Evropa
Nasploh na zahodu Evrope, ki je po koncu druge svetovne vojne postala ameriško vplivno območje, ni bilo velikih ozemeljskih sprememb. Britanci so ponujali južni Schleswig Dancem, a ti – zaradi strahu pred morebitnim poznejšim nemškim maščevanjem – tega darila niso sprejeli.
Bolj so se meje spreminjala na območju, ki je postalo sovjetsko vplivno območje. Do spora leta 1948 je bila del tega območja tudi Titova Jugoslavija. Jugoslavija je tako dobila del ozemlja, ki so si ga Italijani prigrabili po prvi svetovni vojni.
Nove sovjetske, nove poljske in nove nemške meje
Sovjetska zveza je dobila del vzhodne Prusije (Kaliningrajska enklava), drugi del vzhodne Prusije je dobila Poljska. Ta država je dobila tudi Pomorjansko in Šlezijo, nekoč del Nemčije, izgubila pa zahodno Ukrajino in zahodno Belorusijo.
Po tem risanju zemljevid je Evropa težila k nespremenljivosti meja (a ni mogla preprečiti razdelitve Cipra na grški in turški del po turški vojaški invaziji na otok leta 1974.
Razpadi večnarodnih držav po zlomu komunizma
Zelo viharno je bilo obdobje po zlomu komunizma. Leta 1991 je razpadla Jugoslavija in Sovjetska zveza, leta 1993 Češkoslovaška. Če je bil razpad zadnje države "žameten", je bil razpad Jugoslavije krvav. Brez nasilja ni šlo tudi v Sovjetski zvezi.
Za območje nekdanje Sovjetske zveze so značilne tako imenovane samooklicane države: Pridnestrje v Moldaviji, Južna Osetija in Abhazija v Gruziji in zdaj že propadli armenski Gorski Karabah v Azerbajdžanu. Vse te samooklicane države so imele oziroma še imajo podporo Moskve.
Rusija si priključuje ozemlja drugih držav
Pri vprašanju Ukrajine pa je šel Kremelj še korak dlje: ni se ustavil pri samooklicanih državah, ampak je leta 2014 zasedel in priključil Krim, leta 2022 pa še enostransko pripojil k Ruski federacije štiri ukrajinske regije: Doneck, Lugans, Zaporožje in Herson. In zdaj to želi obdržati, tudi z ameriškim soglasjem.
S tem bo v Evropi konec nekega obdobja, ki se je vzpostavilo po koncu risanja meja po drugi svetovni vojni – da se neka država z nasiljem razširi na ozemlje sosednje države in ga dejansko priključi.
