Petek, 19. 12. 2025, 17.13
1 ura, 23 minut
Putin na letni novinarski konferenci: veliko hvaljenja z uspehi in tudi ostre grožnje
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da se je Rusija pripravljena pogajati o miru, za zastoje v pogovorih pa je okrivil Ukrajino, ki da "zavrača rešitev tega spora z ustreznimi sredstvi". Po njegovih besedah je odločitev glede končanja vojne v celoti v rokah Kijeva in njegovih evropskih zaveznic. Pravi tudi, da Rusija ni začela vojne, zato ne more biti odgovorna za izgubljena življenja.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je na današnji letni novinarski konferenci posvetil zlasti vojni v Ukrajini. Izpostavil je ruske uspehe na fronti in Evropo posvaril, da bi uporaba zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini pomenila krajo. Dejal je tudi, da Rusija ne bo napadla nikogar, če bo upoštevana in obravnavana s spoštovanjem.
"Naše čete napredujejo vzdolž celotne kontaktne črte, sovražnik se umika v vse smeri," je Putin dejal ob začetku svoje tradicionalne letne novinarske konference, poročata francoska tiskovna agencija AFP in portal Politico. "Prepričan sem, da bomo še do konca tega leta priča novim uspehom," je dodal in naštel ukrajinska mesta, ki naj bi bila v dosegu ruske vojske.
Ponovil je, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini – tudi s silo, če diplomatska prizadevanja ne bodo uspešna. Na Floridi naj bi se sicer ravno danes začel nov krog pogovorov, med katerimi naj bi se z ameriško delegacijo ločeno sestali tako ukrajinski kot ruski pogajalci.
Trdno vztraja pri svojem
Putin je danes zatrdil, da se je Rusija pripravljena pogajati o miru, za zastoje v pogovorih pa je okrivil Ukrajino, ki da "zavrača rešitev tega spora z ustreznimi sredstvi". Po njegovih besedah je odločitev glede končanja vojne v celoti v rokah Kijeva in njegovih evropskih zaveznic.
Ob tem je ponovil znana stališča Rusije o problematičnem "kijevskem režimu" in odpravi "temeljnih vzrokov" za konflikt. Poudaril je, da je Moskva v okviru dogovora, ki so ga predlagale ZDA, sprejela nekatere kompromise in da se ne počuti odgovorne za izgubljena življenja, ker vojne ni začela, navaja AFP.
Omenil je predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki da si "močno prizadeva za končanje konflikta", in to "popolnoma iskreno", navaja španska tiskovna agencija EFE.
Kdo je začel vojno?
Prav Trump, čigar vlada si prizadeva za čimprejšnji mirovni dogovor ter zato pritiska na Kijev in Evropo, je v nedavnem intervjuju za Politico izjavil, da bi v Ukrajini morali izvesti volitve in da predsednik Volodimir Zelenski vojno izrablja za to, da bi se jim izognil. Moskva je medtem Zelenskega že večkrat označila za nelegitimnega voditelja, čeprav ukrajinska zakonodaja prepoveduje volitve med vojnim stanjem.
Putin je na to temo na konferenci povedal, da so pripravljeni razmisliti o začasni prekinitvi določenih napadov na dan, ko bi v Ukrajini potekale volitve. "Pripravljeni smo razmisliti o zagotavljanju varnosti med volitvami v Ukrajini," je dejal.
Napadli ne bomo, razen če ...
V luči izjav nekaterih evropskih voditeljev, da bi Rusija v prihodnje lahko napadla katero od članic zveze Nato, je dejal, da se to ne bo zgodilo, če bo njegova država deležna spoštovanja, njeni interesi pa upoštevani. "Operacij ne bo, če nas boste obravnavali s spoštovanjem, če boste upoštevali naše interese, tako kot smo mi ves čas poskušali upoštevati vaše," je zatrdil.
Da so izjave o ruskem napadu na Evropo nesmiselne, je odvrnil tudi novinarju BBC Stevu Rosenbergu, ki je Putina vprašal o potrebi po morebitnih prihodnjih posebnih vojaških operacijah, kot v Rusiji označujejo agresijo na Ukrajino. "Ustvarjajo podobo sovražnika in Rusijo delajo za sovražnika," je dejal, pri čemer je imel v mislih zahodne voditelje, katerih izjave o konfrontaciji z Rusijo je označil za "umazane trike".
Dotaknil se je tudi pogajanj voditeljev članic EU o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini, o čemer se jim ponoči ni uspelo zediniti, so pa dosegli dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini v obliki posojila v višini 90 milijard evrov, ki ga bo Unija krila s skupnim zadolževanjem.
Putin je dejal, da bi uporabo v Evropi zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje posojila Ukrajini lahko označili za "krajo", in dodal: "Zakaj ne morejo izvesti tega ropa? Ker bi bile posledice za roparje lahko hude."
Poudaril je tudi, da bi uporaba omenjenih sredstev in s tem povezano zadolževanje vplivalo na proračune držav članic EU. "Karkoli ukradejo, bo treba na neki točki vrniti," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
Gospodarstvo je stabilno, čeprav na robu recesije
Ob tem je poskušal omiliti nekatere skrbi zaradi težav ruskega gospodarstva, ki je že skoraj štiri leta v vojnem stanju, navaja Politico.
Dejal je, da je gospodarstvo kljub inflaciji stabilno in da je ruski BDP letos zrasel za en odstotek, po štirih letih od začetka ruske invazije na Ukrajino pa za 9,7 odstotka. Rusija je sicer zaradi vojne podvržena obsežnim sankcijam, njeno gospodarstvo je na robu recesije, rast pa je neznatna.
Letna novinarska konferenca ruskega predsednika, v okviru katere je ta več ur odgovarjal na vprašanja javnosti ter domačih in tujih novinarjev, je trajala skoraj pet ur. Po podatkih Kremlja so prebivalci Rusije pred dogodkom predsedniku namenili več kot tri milijone vprašanj. Putinov medijski maraton, ki ga ruske televizije prenašajo v živo, je lani trajal približno štiri ure in pol.