Petek, 9. 1. 2026, 15.06
4 mesece
Vojna v Ukrajini
Ukrajinci: Rusija je v Črnem morju zadela dve tovorni ladji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,13
Napad na kritično infrastrukturo je dele prestolnice pustil brez vode in elektrike.
Rusija je v Črnem morju zadela dve tovorni ladji, pri čemer je umrl član posadke, je na platformi Telegram zapisal ukrajinski minister za obnovo Oleksij Kuleba. Eno ladjo je Rusija po navedbah ministra zadela v bližini pristanišča Odesa med prevozom soje, druga ladja pa je bila na poti v pristanišče Črnomorsk, da bi naložila žito.
18.08 Kijev: Rusija v Črnem morju zadela dve tovorni ladji
17.09 Slovenija obsodila nove ruske napade na Ukrajino
14.58 ZDA izpustile ruska člana posadke zaseženega tankerja
14.57 V Evropi se vrstijo obsodbe ruskega napada z raketo orešnik
11.10 Zelenski po ruskih napadih pozval k jasnemu odzivu sveta
10.00 Kaj je orešnik?
8.00 Rusi potrdili: Izstrelili smo orešnika
6.30 Rusija ponoči izvedla silovit napad na Ukrajino
18.08 Kijev: Rusija v Črnem morju zadela dve tovorni ladji
"To je še en primer, da Rusija namenoma cilja civilne objekte, mednarodni ladijski promet in prehrambeno logistiko," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal Kuleba. Izpostavil je, da je v napadu umrl državljan Sirije, ki je bil član posadke ene od napadenih ladij.
Russia attacked two civilian vessels in the Black Sea, killing a Syrian crew member, Deputy Head of the Office of the President of Ukraine Kuleba reports. One of the ships, sailing under the Comoros flag and carrying soybeans, was struck near the port of Odesa. pic.twitter.com/inzFRrgSoE
— NOELREPORTS 🇪🇺 🇺🇦 (@NOELreports) January 9, 2026
Kijev je Moskvo že večkrat obtožil, da v Črnem morju napada tovorne ladje, ki prevažajo živila v Ukrajino in iz nje. Prejšnji mesec so ukrajinske oblasti Rusijo obtožile, da je napadla turška tovorna trajekta. Eden je prevažal sončnično olje, drugi pa sveže sadje, zelenjavo in druge zaloge hrane.
17.09 Slovenija obsodila nove ruske napade na Ukrajino
Slovenija obsoja ruske nočne napade na Ukrajino, ki so zahtevali nove civilne civilne žrtve in povzročili nadaljnje uničenje, je danes na družbenem omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo. Rusija je ponovno pokazala pomanjkanje pripravljenosti na mir, njihov odgovor na diplomatska prizadevanja pa je še več terorja in raket, so opozorili.
"Obsojamo ruske nočne napade na Ukrajino, ki so povzročili žrtve med civilisti, nadaljnje uničenje in mnoge ljudi pustili v temi in mrazu," so zapisali.
Kot so dodali, Slovenija ostaja neomajna v podpori Ukrajini in poziva k povečanemu mednarodnemu pritisku na Rusijo ter polni odgovornosti za vojne zločine.
14.58 ZDA izpustile ruska člana posadke zaseženega tankerja
Rusija je danes sporočila, da so ZDA izpustile ruska člana posadke naftnega tankerja, ki je plul pod rusko zastavo, ameriška vojska pa ga je v sredo zasegla v severnem Atlantiku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V odgovor na našo zahtevo se je ameriški predsednik Donald Trump odločil izpustiti dva ruska državljana na tankerju Marinera, ki so ju ZDA pridržale med operacijo v severnem Atlantiku," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Pred tem so ZDA sicer sporočile, da bi lahko posadko tankerja sodno preganjali, kar je po navedbah Rusije "kategorično nesprejemljivo", poroča AFP.
"Pozdravljamo to odločitev in izražamo hvaležnost ameriškemu vodstvu," je dodala. Po njenih navedbah trenutno potekajo prizadevanja za repatriacijo izpuščenih članov posadke.
Pred tem so ZDA sicer sporočile, da bi lahko posadko tankerja sodno preganjali, kar je po navedbah Rusije "kategorično nesprejemljivo", poroča AFP.
ZDA so tanker zajele v sredo, ko so ameriške oblasti sporočile, da je bil del tajne flote, ki je kljub ameriškim sankcijam prevažala nafto za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran. Moskva, ki je zajetje tankerja označila za nezakonito, je v četrtek Washington obtožila, da s tem dejanjem podžiga napetosti in ogroža mednarodni ladijski promet.
14.57 V Evropi se vrstijo obsodbe ruskega napada z raketo orešnik
Ruska uporaba balistične rakete srednjega dosega tipa orešnik v napadu na cilje v zahodni Ukrajini je nesprejemljiva, so se danes po telefonskem pogovoru strinjali voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Okrepljene ruske napade je obsodila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Napad z raketo orešnik pomeni eskalacijo in je nesprejemljiv, Rusija pa ga je upravičila na podlagi lažnih obtožb, so se po besedah tiskovne predstavnice britanske vlade strinjali voditelji v Londonu, Parizu in Berlinu. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo naj bi namreč šlo za odgovor na decembrski ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga Ukrajina zanika.
Nemška vlada je že pred tem ločeno obsodila ruski napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Rusija je ponovno zaostrila situacijo. To so simbolična dejanja z namenom zastraševanja, ki naj bi v ljudeh vzbudila strah, vendar ne delujejo," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Meyer.
"Ruska uporaba rakete orešnik je jasna eskalacija proti Ukrajini in opozorilo Evropi in ZDA," pa je na omrežju X zapisala Kallas.
"Putin ne želi miru, Rusija na diplomacijo odgovarja z raketami in uničenjem. (...) Države članice EU morajo globlje seči v svoje zaloge za zračno obrambo in jih takoj dostaviti. Prav tako moramo še dodatno povečati stroške te vojne za Moskvo, med drugim z ostrejšimi sankcijami," je dodala.
Rusija je hipersonično raketo orešnik, ki leti s hitrostjo deset mahov in lahko doseže cilje, oddaljene do 5.500 kilometrov, po navedbah AFP uporabila šele drugič doslej. Omenjeno orožje je prvič predstavila leta 2024, ko ga je uporabila v napadu na ukrajinsko mesto Dnipro.
Ukrajinska varnostna služba SBU je ob tem danes objavila fotografije, ki naj bi prikazovale ostanke rakete orešnik, ni pa pojasnila, kaj točno so Rusi ciljali in kakšen je obseg škode. Sporočili so le, da je šlo za "civilne tarče" blizu meje med Ukrajino in Poljsko, s čimer Kremelj želi "ob močno poslabšanih vremenskih razmerah uničiti ključno infrastrukturo".
Rusija je ponoči Ukrajino napadla s 36 raketami in skoraj 250 droni, poleg napada s hipersonično raketo orešnik v Lvovu so ciljali tudi druge dele države. V Kijevu so umrli štirje ljudje, še 25 je bilo ranjenih. Nekateri deli prestolnice so v hudem mrazu ostali brez elektrike ali vode.
11.10 Zelenski po ruskih napadih pozval k jasnemu odzivu sveta
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po novih ruskih napadih, v katerih so ruske sile čez noč uporabile tudi raketo orešnik, svet pozval k ukrepanju. V Kijevu in okolici, kjer so bili ubiti štirje ljudje, je bilo po navedbah Zelenskega poškodovanih 20 stanovanjskih stavb, pa tudi katarsko veleposlaništvo.
"Potreben je jasen odziv sveta. Predvsem ZDA, saj njihovim signalom Rusija resnično posveča pozornost. Rusija mora prejeti signale, da je njena dolžnost osredotočenost na diplomacijo, in mora čutiti posledice vsakič, ko se znova osredotoči na uboje in uničevanje infrastrukture," je Zelenski med drugim zapisal na družbenim omrežjih.
Rusija je ponoči Ukrajino napadla z raketami in droni, vključno s hipersonično raketo orešnik. V Kijevu so umrli štirje ljudje, vključno z zdravnikom med njegovim posredovanjem, še 25 je bilo ranjenih. Nekateri deli mesta so v temperaturah krepko pod ničlo ostali brez elektrike ali vode.
Zelenski je ob tem pojasnil, da je bilo v nočnih napadih na prestolnico Kijev in okolico poškodovanih 20 stanovanjskih stavb in veleposlaništvo Katarja ter potrdil smrt štirih ljudi.
"Katar, država, ki tako zelo posreduje z Rusijo, da bi zagotovila izpustitev vojnih ujetnikov in civilistov, ki so zaprti v ruskih zaporih," je pristavil Zelenski.
V Lvovu na zahodu Ukrajine je Rusija z raketo orešnik poškodovala kritično infrastrukturo. Ruski vojaški blogerji so danes poročali, da naj bi bila raketa orešnik uporabljena za zadetek velikega skladišča plina v regiji Lvov.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je medtem sporočil, da je ruski nočni napad predstavljal grožnjo Evropi in je bil preizkus za zaveznike Kijeva. "Takšen napad blizu meje EU in Nata je resna grožnja varnosti na evropski celini in preizkus za transatlantsko skupnost. Zahtevamo odločen odziv na nepremišljena dejanja Rusije," je zapisal na družbenih omrežjih.
Rusko obrambno ministrstvo je pred tem potrdilo napad z hipersonično raketo orešnik. Ministrstvo ni podalo podrobnosti o napadih, a naj bi šlo za odgovor na decembrski ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga Ukrajina zanika. "Absurdno je, da Rusija poskuša upravičiti ta napad z lažnim napadom na Putinovo rezidenco, ki se nikoli ni zgodil," je dodal Sibiha in rusko različico dogodkov opisal za "halucinacije".
Ruske sile so sicer ponoči na Ukrajino skupaj izstrelile 36 raket in 242 dronov, so sporočile ukrajinske zračne sile. Ukrajina je sestrelila 226 dronov in 18 raket.
10.00 Kaj je orešnik?
Orešnik je ruska balistična raketa srednjega dosega, ki naj bi presegala hitrost 10 mahov (12.300 kilometrov na uro oziroma 3,40 kilometra na sekundo).
Takšno balistično raketo so ruske sile že uporabile 21. novembra 2024, ko je zadela ukrajinsko mesto Dnipro. Putin je takrat trdil, da se je orožje premikalo s hitrostjo 10 mahov oziroma 2,5–3 kilometre na sekundo, kar je 10-krat hitreje od hitrosti zvoka, in dodal, da "trenutno ni načina, da bi se temu orožju uprli".
Raketa lahko nosi tudi jedrske konice s skupno močjo 900 kiloton.
Ruski vojaški strokovnjak Ilja Kramnik je za proruski časopis Izvestija po navedbah BBC pojasnil, da je doseg rakete verjetno na zgornji meji rakete srednjega dosega. "Verjetno gre za novo generacijo ruskih raket srednjega dosega z dosegom od 2.500 do 3.000 kilometrov in potencialnim povečanjem na 5.000 kilometrov, ne pa za medcelinsko raketo."
8.00 Rusi potrdili: Izstrelili smo orešnika
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo prvo uradno izjavo po sinočnjem obsežnem napadu z droni in raketami na Ukrajino.
V sporočilu za javnost so zapisali, da je Rusija izvedla "visoko natančen napad dolgega dosega", v katerem je bila uporabljena tudi raketa srednjega dosega orešnik.
The Russian Ministry of Defense has released their first statement since tonight’s large-scale drone and missile attack, confirming that it carried out a “high-precision long-range” strike using an “Oreshnik” Intermediate-Range Ballistic Missile (IRBM) against Ukraine, claiming… pic.twitter.com/FGHGKzdhaK
— OSINTdefender (@sentdefender) January 9, 2026
V izjavi še trdijo, da je bil napad odgovor na "teroristični napad kijevskega režima" na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, za katerega Rusija trdi, da se je zgodil v noči na 21. november 2024. Rusko obrambno ministrstvo še navaja, da so ruske sile ponoči s kopnega in morja izstrelile visoko precizno orožje dolgega dosega, vključno z mobilnim kopenskim raketnim sistemom srednjega dosega orešnik, in izvedle napade z droni na, po njihovem mnenju, ključne objekte v Ukrajini.
6.30 Rusija ponoči izvedla silovit napad na Ukrajino
Med žrtvami sinočnjega napada na Kijev je bil tudi reševalec, je še sporočil kijevski župan Vitalij Kličko.
"Enega reševalca so ubili, štirje so ranjeni med pomočjo ljudem v okrožju Darnicki," je dejal. V napadih je bilo prizadetih več mestnih okrožij. Oblasti poročajo, da so po napadih z brezpilotnimi letalniki poškodovane stanovanjske stavbe v okrožjih Pečersk in Desnjanski, medtem ko je v okrožju Ševčeninski izbruhnil požar. V okrožju Darnicki je brezpilotni letalnik strmoglavil na dvorišče stanovanjske stavbe in poškodoval bližnje stavbe, v okrožju Dniprovski pa sta požara zajela dve stanovanjski stavbi. Udarni valovi so poškodovali streho druge stavbe, ruševine so padle na otroško igrišče.
Prve eksplozije so v Kijevu odjeknile okoli 23.45 po lokalnem času, ko so sistemi zračne obrambe začeli napadati zračne cilje. Zračne sile so že prej opozarjale na grožnjo balističnih raket in gibanje brezpilotnih letal proti prestolnici. Novo raketno grožnjo za vso državo so razglasili okoli 2.13, potem ko so opazili ruska lovska letala. Dodatne eksplozije križarskih raket so Kijev pretresle okoli 3.00, ko je Rusija nadaljevala svojo nočno ofenzivo.
Rusija je ponoči izstrelila rakete tudi na Lvov, najzahodnejše večje mesto Ukrajine, in ciljala na kritično infrastrukturo, je poročal župan Andrij Sadovi.
No NATO tracking station in Europe detected the missile that fell in the Lviv region. No modern air defense system did.
— Sprinter Press (@SprinterPress) January 8, 2026
You can imagine how powerful it is.... pic.twitter.com/2mEaWpX9y6
Ukrajinska vojska je sporočila, da je bila raketa, katere tip sicer še ni uradno potrjen, izstreljena s poligona Kapustin Jar v ruski Astrahanski regiji. Kapustin Jar je znan kot kraj, od koder je bila izstreljena ruska balistična raketa srednjega dosega orešnik, za katero je bilo potrjeno, da je bila do zdaj uporabljena le enkrat, v napadu na Dnipro novembra 2024.
Russian terrorists struck Lviv with what is reported to be an Oreshnik missile - Moscow’s most powerful weapon deployed in this war.
— Roman Sheremeta 🇺🇸🇺🇦 (@rshereme) January 9, 2026
What is the Oreshnik?
It is a land-based long-range weapon capable of flying at hypersonic speeds and carrying multiple warheads. It was first… pic.twitter.com/E3lYWT1TVg
Orešnik
