Sreda, 17. 12. 2025, 20.11
3 mesece, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Putin evropske voditelje označil za prašiče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,36
Vladimir Putin je evropske voditelje označil za majhne prašiče in vztrajal, da bo Rusija svoje cilje v Ukrajini dosegla z diplomacijo ali silo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na sestanku z uradniki ministrstva za obrambo v Moskvi povedal, da Evropejce indoktrinirajo s strahom pred vojno z Rusijo, in evropske voditelje obtožil, da širijo histerijo. Označil jih je za majhne prašiče. Rusija in Ukrajina sta medtem ponoči izvedli nove napade z droni. Iz ukrajinske regije Herson poročajo o dveh ranjenih, v zadnjem dnevu pa je bilo v ruskem obstreljevanju in napadih z droni ranjenih še deset ljudi v Zaporožju in Harkovu. Napadena je bila tudi ruska regija Krasnodar, kjer sta bili ranjeni dve osebi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
20.08 Zelenski: Rusija se pripravlja na še eno leto vojne
17.06 Merz pozval k uporabi zamrznjenih ruskih sredstev
16.12 Putin evropske voditelje označil za prašiče
13.25 Putin: Rusija bo dosegla svoje cilje v Ukrajini
10.19 Rusija in Ukrajina z novimi medsebojnimi napadi
20.08 Zelenski: Rusija se pripravlja na še eno leto vojne
Iz Moskve smo dobili še en signal, da se Rusija pripravlja na še eno leto vojne, je danes zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, potem ko je ruski voditelj Vladimir Putin izjavil, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini. V Bruslju so medtem napovedali, da se bo Zelenski v živo udeležil četrtkovega vrha voditeljev EU.
"Danes smo iz Moskve dobili še en signal, da se pripravljajo na to, da bo prihodnje leto leto vojne," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v večernem nagovoru dejal Zelenski.
Po njegovi oceni ti signali niso namenjeni samo Ukrajini. "Pomembno je, da to vidijo naši partnerji, in pomembno je, da to ne samo vidijo, ampak se tudi odzovejo, vključno z našimi partnerji v ZDA, ki pogosto pravijo, da si Rusija domnevno želi končati vojno," je poudaril in Moskvo obtožil, da poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje konflikta.
Putin je pred tem danes izjavil, da bo Rusija zagotovo dosegla svoje cilje v Ukrajini. Pri tem je omenil tudi ozemlja, za katera Moskva trdi, da so njena.
Po njegovih besedah bi te cilje sicer raje kot s silo dosegla z diplomacijo, a je omenjena ozemlja pripravljena zavzeti z vojaškimi sredstvi, če "nasprotna država in njeni tuji pokrovitelji ne bodo pripravljeni sodelovati v vsebinskih pogovorih".
V Bruslju so medtem napovedali, da se bo Zelenski v živo udeležil četrtkovega vrha voditeljev držav članic unije, v ospredju katerega bo nadaljnja podpora Kijevu, zlasti uporaba zamrznjenih ruskih sredstev za ta namen.
Temu zaradi pravnih pomislekov nasprotuje predvsem Belgija, katere finančna institucija Euroclear hrani približno 185 milijard evrov ruske centralne banke od skupno 210 milijard evrov sredstev, zamrznjenih v EU.
Uporabi teh sredstev za financiranje podpore Ukrajini naj bi nasprotovale tudi ZDA, ki se na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom zavzemajo za čimprejšnji dogovor o mirovnem načrtu.
"Ameriška administracija pritiska na evropske države, naj opustijo zamisel o uporabi ruskih sredstev za podporo Ukrajini," je za AFP danes dejal neimenovani visoki ukrajinski uradnik.
17.06 Merz pozval k uporabi zamrznjenih ruskih sredstev
EU mora dokončati načrt uporabe zamrznjenih ruskih sredstev in tako še povečati pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v današnjem nastopu v bundestagu pred četrtkovim vrhom EU povedal nemški kancler Friedrich Merz. Vprašanje sodelovanja nemških vojakov v morebitnih mednarodnih silah v Ukrajini medtem po njegovih besedah ostaja odprto.
"Jasno je, da je treba pritisk na Putina še povečati, da ga prepričamo, da se vključi v resna pogajanja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Merz, ki je ta teden v Berlinu gostil pogovore o prizadevanjih za končanje vojne, na katerih so sodelovali pogajalci Ukrajine na čelu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki ZDA in več evropskih voditeljev.
Nekateri voditelji evropskih zaveznic Kijeva so predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora. Sile bi bile del varnostnih jamstev in naj bi zagotavljale, da Rusija dogovora ne bi kršila.
"Gre za pomoč Ukrajini, pa tudi za jasno sporočilo Rusiji, da bomo uporabili sredstva, ki so na voljo, da bi čim prej končali to vojno," je še povedal kancler, a obenem dodal, da razume zadržke belgijske vlade glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.
Na vprašanje poslanca opozicijske skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) glede sodelovanja nemških vojakov v omenjenih večnacionalnih silah je sicer Merz odvrnil, da je to vprašanje še odprto, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
"Na svetu obstajajo vprašanja, na katera ni tako preprosto odgovoriti, kot si morda predstavljate. To vprašanje pa je eno izmed njih," je rekel.
V nagovoru poslancev je med drugim poudaril, da tako Nemčija kot EU v spreminjajočem se svetu ne smeta stati križem rok in zgolj gledati, kako se svet na novo ureja. "Nismo igrača velikih sil," je zatrdil.
16.12 Putin evropske voditelje označil za prašiče
Ruski predsednik Vladimir Putin je na sestanku z uradniki ministrstva za obrambo v Moskvi povedal, da Evropejce indoktrinirajo s strahom pred vojno z Rusijo, in evropske voditelje obtožil, da širijo histerijo. "Večkrat sem izjavil: to je laž, neumnost, čista neumnost o nekakšni namišljeni ruski grožnji evropskim državam. Vendar se to zagotovo počne namerno," je po navedbah britanskega časnika Guardian povedal Putin.
Poudaril je, da Rusija ne želi vstopiti v vojno z Evropo, ampak je pripravljena na vojno, če si jo Evropa želi.
Putin je zatrdil, da je prejšnja ameriška administracija "namerno usmerjala situacijo v oborožen spopad", in dodal, da je Washington verjel, da bi lahko Rusijo v kratkem času oslabili ali celo uničili.
Nato je ostro kritiziral evropske voditelje in jih obtožil, da so se pridružili administraciji nekdanjega predsednika ZDA Joeja Bidna.
"Evropski majhni prašiči so se takoj pridružili delu prejšnje ameriške administracije v upanju, da bodo profitirali od propada naše države, si povrnili nekaj, kar je bilo izgubljeno v prejšnjih zgodovinskih obdobjih, in se maščevali," je bil oster Putin.
"V Evropi ni civilizacije, obstaja le degradacija," je še opozoril ruski predsednik.
13.25 Putin: Rusija bo dosegla svoje cilje v Ukrajini
Rusija bo zagotovo dosegla svoje cilje v ofenzivi v Ukrajini, je danes zatrdil Putin, in pri tem omenil tudi ozemlja, za katera Moskva trdi, da so njena. Pri tem je dodal, da bi cilje raje dosegli z diplomacijo.
"Cilji posebne vojaške operacije bodo zagotovo doseženi. Raje bi to storili in odpravili temeljne vzroke konflikta z diplomacijo," je Putin izjavil na sestanku z uradniki ministrstva za obrambo v Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je obljubil, da bo Moskva ukrajinska ozemlja, za katera trdi, da so njena, zavzela z vojaškimi sredstvi, če "nasprotna država in njeni tuji pokrovitelji ne bodo pripravljeni sodelovati v vsebinskih pogovorih".
Putin je izjave podal v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. ZDA na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom pritiskajo, da bi sprti strani dogovor o mirovnem načrtu dosegli čim prej.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedavnih pogovorih z delegacijo ZDA v Berlinu ocenil, da je bil dosežen napredek, čeprav ozemlje, ki naj bi ga Ukrajina odstopila Rusiji, ostaja ključna sporna točka. Evropa in Ukrajina vztrajata tudi, da želita pred kakršnimkoli dogovorom od ZDA prejeti jasna varnostna jamstva.
10.19 Rusija in Ukrajina z novimi medsebojnimi napadi
Tarči ruskih napadov z droni sta bili ponoči tudi regiji Kijev in Dnipropetrovsk, od koder poročajo o poškodovanih stavbah. Po navedbah ukrajinske vojske je sicer zračna obramba ponoči sestrelila 37 od skupno 69 ruskih dronov, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je zračna obramba sestrelila oziroma prestregla 94 ukrajinskih dronov, od tega večino nad regijama Krasnodar in Rostov, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
V Krasnodaru sta bili ranjeni dve osebi, tarča napada z dronom pa je bila tudi tamkajšnja rafinerija. Po napadu je na območju izbruhnil požar, ki pa so ga že pogasili. V napadih sta bila poškodovana tudi dva daljnovoda, zaradi česar je več tisoč gospodinjstev v regiji ostalo brez elektrike.
