Ponedeljek, 15. 12. 2025, 19.58
6 ur, 57 minut
Aleksašenko: Putinu še dolgo ne bo zmanjkalo denarja za vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Odgovor na vprašanje, ali lahko ruski predsednik Vladimir Putin nadaljuje financiranje vojne, je po navedbah Sergeja Aleksašenka žal preprost. “Na žalost, da. Vsaj dve, tri leta. Mogoče tudi več,” napoveduje nekdanji namestnik guvernerja ruske centralne banke.
Nekdanji namestnik guvernerja ruske centralne banke Sergej Aleksašenko, eden najglasnejših kritikov Kremlja in poznavalcev ruske fiskalne politike, že leta opozarja na napačne predstave Zahoda o vzdržljivosti ruskih javnih financ. Tokrat poudarja, da ima Kremelj – kljub sankcijam in upočasnjevanju rasti – še vedno dovolj denarja, da vojno financira vsaj dve do tri leta, morda še dlje. Napoveduje, da se morata Ukrajina in Zahod pripraviti na dolgotrajen konflikt.
Sergej Aleksašenko je v intervjuju za ameriško televizijo CNBC sicer opozoril, da je rusko gospodarstvo že vidno načeto. Ruska centralna banka za letos napoveduje le 0,9-odsotno gospodarsko rast, v primerjavi s 4,3-odstotno lani. Toda po njegovem mnenju to še zdaleč ne pomeni, da je Rusija finančno na kolenih. Nasprotno, državna blagajna je po njegovi oceni še vedno sposobna absorbirati stroške vojne vsaj do konca desetletja, zlasti zaradi visokih prihodkov iz izvoza energentov, preusmeritve trgovinskih tokov ter uvedbe tako imenovanega "vojnega proračuna".
Aleksašenko pravi, da je odgovor na vprašanje, ali lahko ruski predsednik Vladimir Putin nadaljuje financiranje vojne, žal preprost: "Na žalost, da. Vsaj dve, tri leta. Mogoče tudi več."
Sankcije niso zlomile ruske vojne ekonomije
Rusija se intenzivno sooča z zahodnimi sankcijami, tudi s temi, ki zamrznejo ali omejujejo dostop do več sto milijard evrov ruskih državnih sredstev v evropskih in svetovnih finančnih institucijah. V tem kontekstu je Moskva celo sprožila tožbo proti belgijskemu Euroclearu zaradi izgube dohodkov, povezanih z zamrznjenimi sredstvi.
Toda ekonomski pritisk po Aleksašenkovem mnenju Rusijo bolj sili k prestrukturiranju kot pa h kapitulaciji. Še več, vojna ekonomija se krepi, ker močno povečuje državno porabo, ki kratkoročno spodbuja gospodarsko aktivnost, čeprav dolgoročno ruši temelje stabilnosti.
Vojna se lahko vleče še več let
Aleksašenko je prepričan, da se bo vojna zelo verjetno nadaljevala, saj se razmere na fronti ne premikajo proti hitremu zaključku. Napetosti pri pogajanjih med Washingtonom, Moskvo in Kijevom to potrjujejo. CNBC poroča, da je ameriški predsednik Donald Trump po podatkih Bele hiše izrazil "izjemno frustriranost" zaradi pomanjkanja napredka v pogovorih, ki naj bi že večkrat skoraj pripeljali do dogovora, a se vedno znova zataknejo pri ključnih točkah, predvsem glede varnostnih jamstev in ozemeljskih koncesij Ukrajine.
Putin lahko stopnjuje konflikt
Po Aleksašenkovem mnenju Putin ni pod pritiskom, ki bi ga prisilil v popuščanje, ne ekonomsko ne politično. Ocenjuje, da bi Kremelj lahko celo stopnjeval konflikt, če bi ocenil, da lahko z okrepljenimi vojaškimi pritiski doseže boljšo pogajalsko pozicijo.
To mračno napoved podkrepljuje dejstvo, da ruska vojska kljub ogromnim izgubam še vedno uspeva financirati operacije in vzdrževati pritisk na več frontah.
CNBC še poroča, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati še naprej oblikujejo okvir za morebitni mirovni sporazum. Najnovejši osnutek naj bi predvideval vstop Ukrajine v EU do leta 2027, vendar ne vsebuje jasnih varnostnih jamstev, kar Kijev zavrača. Vojna zato ostaja politično in diplomatsko ujeta v slepo ulico, katere hiter razplet je malo verjeten.
