Nedelja, 14. 12. 2025, 21.31
13 minut
Berlin kot test evropske varnosti: mir v Ukrajini bližje, a tveganja ostajajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
"Govorimo o dvostranskih varnostnih jamstvih med Ukrajino in ZDA," je pojasnil, pri čemer je imel v mislih zagotovila, podobna petemu členu severnoatlantske pogodbe, poroča britanski Financial Times. Zelenski je pozval tudi k varnostnim jamstvom, ki bi jih ponudili evropski partnerji, pa tudi druge države, denimo Kanada in Japonska, kot možnost, da bi preprečili novo rusko invazijo.
Berlin je ta konec tedna postal politično središče Evrope in morda zadnja resna postaja na poti do prekinitve vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ameriški predstavniki in evropski voditelji so začeli niz pogovorov, ki bi lahko odločili, ali se vojna zamrzne – ali pa nadaljuje še več let. Na mizi so izjemno občutljive teme: ozemlje, varnostna jamstva, prihodnost ukrajinske vojske in celo odpoved članstvu v Natu. V ozadju pritiskov iz Washingtona raste skrb evropskih prestolnic, da bi bil mirovni načrt preveč naklonjen Moskvi. Zelenski odkrito govori o kompromisih, a hkrati zavrača rdeče črte, ki bi pomenile poraz. Od teh pogovorov je odvisna tudi prihodnja varnost Evrope.
Večdnevni pogovori v Berlinu niso le diplomatski dogodek, temveč test enotnosti Zahoda. Ukrajinski, ameriški in evropski predstavniki skušajo uskladiti različne poglede na to, kako končati vojno, ki že skoraj tri leta preoblikuje varnostno sliko celine.
Čeprav uradni urniki niso javni, je jasno, da gre za najbolj intenzivne pogovore po daljšem zatišju. V ospredju ni več vprašanje, ali je potreben politični dogovor, temveč kakšno ceno je zanj pripravljena plačati vsaka stran.
Ameriški pritisk in evropski dvomi
Washington si prizadeva za okvir, ki bi omogočil zamrznitev spopadov in politično stabilizacijo razmer. Evropske prestolnice pa so precej bolj previdne. Strah jih je, da bi preveč popustljiv dogovor Rusiji dal čas za obnovo vojaških zmogljivosti.
Prav ta razlika v pristopih je v Berlinu močno prisotna. Medtem ko ZDA iščejo pragmatično rešitev, Evropa opozarja na izkušnje iz preteklosti, ko zamrznjeni konflikti niso prinesli trajnega miru.
Ukrajina brez Nata, a ne brez zaščite
Najbolj odmeven signal iz Kijeva je pripravljenost, da Ukrajina opusti prizadevanja za članstvo v Natu. Zelenski priznava, da političnega soglasja za vstop nikoli ni bilo, zato zdaj stavi na drugačen varnostni model.
Ukrajina zahteva dvostranska in večstranska varnostna jamstva, predvsem s strani ZDA in ključnih evropskih držav, ki bi delovala kot odvračilo pred novo rusko agresijo. Gre za koncept zaščite, ki naj bi bil po učinku primerljiv s 5. členom Nata, čeprav brez formalnega članstva.
Zamrznjena fronta kot začasna rešitev
Eden od scenarijev, o katerem se razpravlja, je zamrznitev bojišč na trenutnih položajih. To bi pomenilo konec aktivnih spopadov, ne pa tudi dokončne rešitve ozemeljskega vprašanja.
Za Kijev je takšna rešitev boleča, a potencialno sprejemljiva, če jo spremljajo trdna varnostna jamstva. Brez njih bi zamrznitev pomenila le odlog novega konflikta.
Ozemlje kot rdeča črta
Rusija zahteva dodatne ozemeljske koncesije, predvsem umik ukrajinskih sil iz delov vzhodne države, ki so še pod nadzorom Kijeva. Zelenski takšne zahteve zavrača in poudarja, da Ukrajina ne bo podpisala dogovora, ki bi legaliziral okupacijo.
Tudi številne evropske države opozarjajo, da bi takšen precedens oslabil mednarodno pravo in povečal varnostna tveganja za celotno regijo, vključno z državami Nata na vzhodu Evrope.
Demilitarizirane cone brez soglasja
Med idejami, ki krožijo po diplomatskih krogih, je tudi predlog o demilitariziranih območjih in posebnih ekonomskih conah. Kijev do teh zamisli ostaja zadržan.
Policija je v Berlinu na vsakem koraku.
Vprašanja nadzora, varnosti in simetrije ukrepov ostajajo nerešena. Ukrajinska stran poudarja, da enostranski umiki ne morejo biti del trajnega dogovora.
Volitve kot del politične stabilizacije
Zelenski je obenem nakazal pripravljenost na razpis volitev v prihodnjih mesecih, tudi v izrednih razmerah. S tem želi pokazati politično odprtost in ohraniti podporo zahodnih partnerjev.
Toda volitve v vojnih razmerah odpirajo številna vprašanja – od varnosti do legitimnosti –, zato bo njihova izvedba močno odvisna od podpore in jamstev iz tujine.
Pogovori Zelenskega z ameriško delegacijo se bodo nadaljevali v ponedeljek
Pogovori o načrtih za končanje vojne v Ukrajini med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriško delegacijo v Berlinu se bodo nadaljevali v ponedeljek, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz ukrajinske delegacije.
Sestanek so zaključili v nedeljo po petih urah pogajanj, a "so se dogovorili za nadaljevanje v ponedeljek," je povedal dejal svetovalec Zelenskega Dmitro Litvin.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff je po nedeljskih pogovorih na družbenem omrežju X zapisal, da je bil dosežen velik napredek. "Prišlo je do poglobljenih razprav o načrtu za mir v 20 točkah, gospodarskih temah in še več. Dosežen je bil velik napredek in v ponedeljek zjutraj se bodo znova sestali," je zapisal.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se pogovori še naprej osredotočajo na ključna vprašanja ozemeljskih koncesij, ki jih zahteva Rusija, varnostnih jamstev Kijevu in vprašanja uporabe sredstev ruske centralne banke, zamrznjenih v EU.
Ukrajinski predsednik je pred pogovori dejal, da se je Kijev pripravljen odpovedati članstvu v Natu v zameno za varnostna jamstva ZDA in Evrope kot kompromis za končanje vojne z Rusijo.
Na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, Zelenskega po poročanju dpa spremlja tudi glavni ukrajinski pogajalec in vodja sveta na nacionalno varnost Rustem Umerov.
V Berlinu je poleg Witkoffa tudi predsednikov zet Jared Kushner, na srečanju sta bila navzoča tudi kancler Merz in vrhovni poveljnik Nata v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich.
V ponedeljek je sicer v Berlinu predvideno tudi srečanje Witkoffa z Zelenskim ter voditelji več evropskih držav in vlad ter predstavniki EU in Nata, da bi govorili o napredku v pogovorih.
