Robert Golob
Torek, 6. 1. 2026, 16.18
2 meseca, 2 tedna
Vojna v Ukrajini
Golob: Pariška deklaracija je temelj, na podlagi katerega se lahko doseže trajni mir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,76
Pogovori potekajo v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini.
V Parizu so se danes sestali voditelji držav zaveznic Ukrajine, združeni v t. i. koalicijo voljnih. V ospredju pogovorov, ki so se jih udeležili voditelji 35 držav, med njimi tudi premier Robert Golob, so bila varnostna jamstva za Ukrajino ter nadaljnji koraki za krepitev podpore Kijevu in pritiska na Moskvo. Ob koncu srečanja so sprejeli skupno izjavo, v kateri je izpostavljena trdna zaveza vseh udeleženk trajnemu miru v Ukrajini v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. "Današnji sestanek in pariška deklaracija sta pomemben korak ne samo k temu, da se prekinitev sovražnosti doseže danes, ampak predvsem, da se zagotovi mir, ki bo trajal tudi za prihodnje generacije," je v izjavi po koncu srečanja poudaril premier Golob.
21.15 Witkoff: Pogovori o varnostnih jamstvih za Ukrajino v glavnem končani
20.40 Zaveznice Kijeva v Parizu z dogovorom o varnostnih jamstvih za Ukrajino
18.57 Golob: Pariška deklaracija je temelj, na podlagi katerega se lahko doseže trajni mir
16.11 ZDA naj bi nadzirale prekinitev ognja in podprle večnacionalne sile v Ukrajini
9.45 Ukrajinci trdijo: Ubili smo vsaj 80 odstotkov ruskih vojakov
6.15 Koalicija voljnih o varnostnih jamstvih in nadaljnjih korakih za konec vojne v Ukrajini
21.15 Witkoff: Pogovori o varnostnih jamstvih za Ukrajino v glavnem končani
Zaveznice Ukrajine so v glavnem zaključile pogovore glede varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bodo stopila v veljavo po končanju vojne, je po današnjem srečanju v Parizu povedal posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff. Dodal je, da ozemeljska vprašanja ostajajo najbolj problematično področje na poti do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Menimo, da smo v glavnem končali z varnostnimi protokoli, ki so pomembni, da ukrajinsko ljudstvo ve, da ko se to konča, se konča za vedno," je dejal Witkoff in priznal, da ozemeljska vprašanja ostajajo najbolj problematično področje. "Upamo, da bomo lahko dosegli določene kompromise v zvezi s tem," je dodal.
Zaveznice Ukrajine so se na srečanju v Parizu znova zavzele za pravičen in trajen mir, se zavzele za nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini ter se dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja.
ZDA bi denimo vodile mehanizem za nadzor prekinitve ognja, voditelji Francije, Velike Britanije in Ukrajine pa so podpisali dogovor o nameri razporeditve sil v Ukrajini po vojni.
Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.
20.40 Zaveznice Kijeva v Parizu z dogovorom o varnostnih jamstvih za Ukrajino
Zaveznice Ukrajine so se na današnjem srečanju v Parizu dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja. ZDA bi denimo vodile mehanizem za nadzor prekinitve ognja, voditelji Francije, Velike Britanije in Ukrajine pa so podpisali dogovor o nameri razporeditve sil v Ukrajini.
Zaveznice so se na srečanju znova zavzele za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Prepričane so, da mora biti zagotavljanje suverenosti in trajne varnosti Ukrajine sestavni del mirovnega dogovora in da bo vsak dogovor moral biti podprt z močnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino.
V luči tega so se pripravljene zavezati sistemu politično in pravno zavezujočih jamstev, ki se bodo aktivirala, ko bo začela veljati prekinitev ognja, je sporočila Elizejska palača, ki je objavila izjavo t. i. koalicije voljnih.
V skladu z izjavo bi ZDA ob sodelovanju članic koalicije vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Članice koalicije pa bi nadaljevale z dolgoročno vojaško pomočjo Ukrajini.
Zaveznice so razpravljale tudi o večnacionalnih silah, ki naj bi jih v Ukrajini razporedili po prekinitvi ognja. Pri tem so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisali deklaracijo o nameri, ki predvideva, da bodo London, Pariz in drugi zavezniki po prekinitvi ognja razporedili vojake na ozemlju Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.
Zaveznice bodo dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te zaveze bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.
Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu dejal, da bi se nemške sile lahko pridružile večnacionalnim silam, a da bi delovali z ozemlja, ki meji na Ukrajino. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zatrdila, da Italija ne bo napotila svojih sil na teren.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem srečanje zaveznic v Parizu označila za produktivno.
"Naša skupna izjava pošilja jasno sporočilo. Skupaj stojimo ob strani Ukrajini, ki jo čaka varna, mirna in uspešna prihodnost," je na omrežju X zapisala von der Leyen. "EU bo prispevala k prizadevanjem za zagotovitev varnostnih jamstev, ki jih Ukrajina potrebuje za kakršen koli sporazum o trajnem miru. (...) Ukrajina mora biti v čim močnejšem položaju - pred, med in po kakršnikoli prekinitvi ognja," pa je na omrežju X objavil Costa.
18.57 Golob: Pariška deklaracija je temelj, na podlagi katerega se lahko doseže trajni mir
Predsednik vlade Robert Golob se je v Parizu udeležil srečanja voditeljev skupine podpornic Ukrajine, združeni v t. i. koalicijo voljnih.
Voditelji so obravnavali zadnje stanje v pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, varnostna jamstva za dosego trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in nadaljnje korake za povečanje podpore Ukrajini in pritiska na Rusijo. Zasedanja so se udeležili tudi ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, posebni odposlanec Steve Witkoff, Jared Kushner, in general Alexus Grynkevich, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.
V izjavi po koncu srečanja je Golob dejal, da Slovenija podpira vsa prizadevanja, da se čim prej doseže mir v Ukrajini. "Današnji sestanek in pariška deklaracija sta pomemben korak ne samo k temu, da se prekinitev sovražnosti doseže danes, ampak predvsem, da se zagotovi mir, ki bo trajal tudi za prihodnje generacije. Doseženo je bilo soglasje med evropsko stranjo, evroatlantskimi zaveznicami, Ukrajino in tudi ZDA. In sedaj je na pogajalcih, da dokončajo delo in zagotovijo mir," je poudaril premier.
Ob koncu srečanja je bila sprejeta skupna izjava, v kateri je izpostavljena trdna zaveza vseh udeleženk trajnemu miru v Ukrajini v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Zagotovitev trajne varnosti Ukrajine mora biti sestavni del mirovnega dogovora, ki mora biti podprt z robustnimi varnostnimi zagotovili za Ukrajino, so jasni voditelj držav zaveznic Ukrajine.
16.11 ZDA naj bi nadzirale prekinitev ognja in podprle večnacionalne sile v Ukrajini
ZDA bi ob sodelovanju evropskih držav vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo, piše v osnutku skupne izjave zaveznic Ukrajine, ki se danes sestajajo v Parizu. Prav tako naj bi v primeru novega ruskega napada podprle evropske večnacionalne sile v Ukrajini.
"Vzpostavljen bo neprekinjen in zanesljiv sistem za nadzor prekinitve ognja. Vodile ga bodo ZDA z mednarodno udeležbo," po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše v osnutku izjave.
Navedeno je tudi, da bodo večnacionalne sile, ki naj bi jih razporedili po prekinitvi ognja, Ukrajini zagotovile podporo v zraku, na morju in na kopnem ter omogočile obnovo ukrajinskih oboroženih sil. "Te elemente bo vodila Evropa," piše v osnutku.
ZDA naj bi v večnacionalnih silah med drugim sodelovale z obveščevalnimi in logističnimi zmogljivostmi ter z zavezo, da bodo sile podprle v primeru vnovičnega napada Rusije.
Osnutek omenja tudi zavezujoče obveznosti za podporo Ukrajini v primeru bodočega ruskega napada. Te obveznosti lahko vključujejo uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude in sprejetje dodatnih sankcij.
Voditelji zaveznic Ukrajine, združeni v t. i. koalicijo voljnih, se danes sestajajo v Parizu. V ospredju srečanja, ki ga vodi francoski predsednik Emmanuel Macron, so varnostna jamstva za Ukrajino ter nadaljnji koraki za krepitev podpore Kijevu in pritiska na Moskvo.
Srečanja se udeležuje tudi premier Robert Golob. Prav tako so prisotni posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff, zet ameriškega predsednika Jared Kushner in generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred srečanjem ločeno sestal z Macronom. Kot je zapisal na omrežju X, sta med drugim razpravljala o možnostih krepitve ukrajinske obrambe in njenega pogajalskega položaja.
Srečanje zaveznic Ukrajine v Parizu poteka v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne. ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu pritiskajo, da bi sprti strani dogovor o mirovnem načrtu dosegli čim prej.
Predsednika ZDA in Ukrajine sta o tem razpravljala na Floridi pred dobrim tednom dni in zatrdila, da je bil dosežen napredek. Trump je obenem priznal, da določena zahtevna vprašanja ostajajo odprta – eno teh je prihodnost Donbasa. Evropa in Ukrajina vztrajata tudi, da želita pred kakršnimkoli dogovorom od ZDA prejeti jasna varnostna jamstva.
9.45 Ukrajinci trdijo: Ubili smo vsaj 80 odstotkov ruskih vojakov
Po navedbah Kyiv Independent so ukrajinske sile v ponedeljek sporočile, da so preprečile nov ruski poskus napada na Kupjansk v severovzhodni Harkovski regiji z uporabo plinovoda Sojuz.
Rusija je po njihovih besedah poskušala uporabiti plinovod za "prikrit izhod in kopičenje sil" na območju Kupjanska. V operaciji je sodelovalo približno 50 ruskih vojakov, ukrajinske sile pa trdijo, da so jih izločile vsaj 40.
Nedavna ruska operacija skozi plinovod se je odvijala severno od Novoplatonivke, vasi, ki je le pet kilometrov severno od mesta Borovo, sile pa so se poskušale premakniti navzgor po reki Oskil proti Kupjansku.
Kupjansk
6.15 Koalicija voljnih o varnostnih jamstvih in nadaljnjih korakih za konec vojne v Ukrajini
Srečanja, ki ga bo vodil francoski predsednik Emmanuel Macron, se bo po napovedih med drugim udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pogovorom naj bi se iz ZDA pridružili ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff ter zet ameriškega predsednika Jared Kushner. Poleg evropskih voditeljev se ga bo udeležil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se bo srečanja t. i. koalicije voljnih udeležil tudi premier Golob, so sporočili iz njegovega kabineta. Voditelji bodo obravnavali potek dosedanjih pogovorov o končanju vojne, varnostna jamstva za dosego trajnega in pravičnega miru ter nadaljnje korake za povečanje podpore Ukrajini in pritiska na Rusijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Emmanuel Macron in Volodimir Zelenski
ZDA na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom pritiskajo, da bi sprti strani dogovor o mirovnem načrtu dosegli čim prej. Predsednika ZDA in Ukrajina sta o tem razpravljala na Floridi pred dobrim tednom dni in zatrdila, da je bil dosežen velik napredek.
Trump je obenem priznal, da določena zahtevna vprašanja ostajajo odprta. Eno od teh je prihodnost ukrajinskega Donbasa. Evropa in Ukrajina pa vztrajata tudi, da želita pred kakršnimkoli dogovorom od ZDA prejeti jasna varnostna jamstva.
