Požar, panika, smrt: učbenik sistemskega varnostnega zloma

Digitalna realnost nam omogoča, da smo zelo kmalu lahko gledali fotografije in posnetke s kraja dogodka, kako so gostje v zaprtem prostoru, v lokalu s šampanjcem in prskalnimi svečami v dvignjenih rokah skoraj zanesljivo povzročili požar. Kako so drugi gostje snemali ogenj, ga polivali, verjetno s šampanjcem ter kako nato videli paniko. Vse, kar je šlo lahko narobe, se je pripetilo v tej tragediji. Uporabe pirotehnike v zaprtih prostorih enostavno ne bi smeli dovoliti. Gostje in osebje lokala bi morali vedeti, da se ne sme uporabljati šampanjca ali kakršnih koli alkoholnih pijač za gašenje takšnega stropnega požara. Najbolj zanesljiva bi bila takojšnja evakuacija, za gašenje pa gasilni aparat.

Kot je komentiral švicarski predsednik, je bila to ena najhujših tragedij v Švici, država bo žalovala pet dni. Ta tragedija ni zgodba o eni napačni odločitvi ali o enem lokalu, temveč učbeniški primer, kako se varnostni sistemi sesujejo, ko preventiva odpove na več ravneh hkrati – od materialov, pravil in nadzora do vedenja ljudi v kriznem trenutku. Varnost ni občutek, temveč skupek vnaprej premišljenih odločitev, ki jih pogosto opazimo šele takrat, ko jih ni več.

Več kot 40 mrtvih, 100 ranjenih, večinoma mladih, je tragična posledica zabave v lokalu z lesenim interierjem, nizkim stropom in protihrupnimi oblogami na stropu. Foto: Reuters

Cilj, da se kaj takšnega ne ponovi

Dogodek bo imel številne posledice za v prihodnje, s ciljem, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Vedno se postavljajo vprašanja, ali bi se lahko dalo tak dogodek preprečiti. Ali je bila stropna podloga sodobna in iz ognjevarnih, odbojnih materialov? Zakaj je bila dovoljena uporaba pirotehnike v zaprtih prostorih? Ali so bili zasilni izhodi ustrezno urejeni in označeni? Veliko vprašanj, na katere se bo iskalo odgovore v naslednjih mesecih.

Mi pa lahko svojim otrokom takoj povemo – ko je požar, ga ne snemajte in se ne zabavajte. Takoj ga poskusite pogasiti z najbližjim gasilnim aparatom. V Sloveniji imamo dober sistem zaščite in reševanja, veliko gasilcev tudi mladih. Zelo dobra je praksa, da gasilci osnovnošolske otroke seznanjajo, kako ravnati ob različnih tipih požarov. Prav tako jasne protipožarne predpise pri gradnji objektov, kako je spoštovanje teh pomembno smo videli ob tej tragediji. Preventivna dejavnost je in mora ostati vedno temelj zagotavljanja vseh vrst varnosti. Prav ta razlika med občutkom varnosti in dejansko pripravljenostjo sistema se pokaže tudi doma, kjer se varnostni izzivi ne kažejo vedno v velikih krizah, temveč v vsakdanjih, lokalnih situacijah.

Tragična smrt Aleša Šutarja

Če je bila tragedija v Crans-Montani opomin, kako hitro se lahko varnostna iluzija spremeni v kaos, je dogodek v Novem mestu pokazal, da se lahko vprašanje varnosti zelo konkretno in nasilno razkrije tudi doma – skozi napad, ki se konča s smrtjo, in razgali dolgo zanemarjena varnostna tveganja v lokalnem okolju. Tragična smrt Aleša Šutarja pred nočnim lokalom v Novem mestu je bila eden najresnejših varnostnih dogodkov minulega leta v Sloveniji. Oče, ki je odšel po klicu na pomoč svojega sina, je tragično preminil kot žrtev romskega nasilja. Na Dolenjskem je percepcija ogroženosti varnosti drugačna kot drugod po Sloveniji. Življenje z Romi je polno varnostnih izzivov.

Na Dolenjskem je percepcija ogroženosti varnosti drugačna kot drugod po Sloveniji. Življene z Romi je polno varnostnih izzivov. Ta tragični dogodek je povzročil obsežno reakcijo države in njenih struktur. Foto: STA

Ta tragični dogodek je povzročil obsežno reakcijo države in njenih struktur. Institucije države, vlada, predsednik vlade dr. Robert Golob, z osebnim polnim angažmajem ter nato državni zbor s sprejemom t. i. Šutarjevega zakona so povrnili ljudem na Dolenjskem tisto, kar so najbolj potrebovali, občutek varnosti. Desetletja in desetletja pristopov, ki očitno niso delovali, kot smo upali, da bodo, so se razgalila ob tem tragičnem dogodku v Novem mestu. Nič več ne bo enako. Pravice in odgovornost, enaki standardi, vatli za vse. To ljudje pričakujemo. Zasegi avtomobilov so imeli čudežen učinek. Dolgovi so se začeli poplačevati. Pokazalo se je, da se da. Kot sem že enkrat zapisal, zdaj je treba samo vztrajati, s potrpežljivostjo ob integraciji in nepotrpežljivostjo pri varnosti. Prav tu se pokaže, da notranja varnost in javni red nista izolirana pojava, temveč del istega varnostnega mozaika kot obramba, odpornost in strateško okolje države. Razprave o mednarodnih grožnjah in obrambnih zmogljivostih zato ne potekajo v praznem prostoru, temveč se vedno navezujejo tudi na sposobnost države, da vzdržuje stabilnost in zaupanje znotraj lastnih skupnosti.

Vojna v Ukrajini in njene posledice

Druga strateška vsebina, ki nas z vojaškega in obrambno varnostnega vidika intenzivno zaznamuje že skoraj štiri leta, je vojna v Ukrajini in njene posledice. Na vzhodnem krilu zveze Nato, v vzhodni Evropi, v baltskih državah, Poljski, Švedski, Finski, Romuniji kakor tudi v Belgiji, Nizozemski, Danski ali Nemčiji je percepcija vojaške ogroženosti pred napadom Rusije velika. Popolnoma drugače kot npr. v Sloveniji ali pa Španiji, kjer te grožnje skorajda ne zaznavamo. Jo seveda enako zaznavamo kot kitajsko hibridno ali kibernetsko grožnjo. Naši informacijski sistemi kot drugje po Evropi so žal pod stalnimi kibernetskimi napadi. Posledice ruske agresije na Ukrajino čutimo predvsem s finančnega vidika.

Pomembno je, da smo v Evropski uniji s potrditvijo dvoletne finančne pomoči dokazali, da bomo tudi v prihodnje trdno stali ob Ukrajini. Dvig obrambnih izdatkov je zaznamoval vrh zveze Nato v Haagu ter tudi razprave v Sloveniji o dveh, treh ali petih odstotkih za obrambo. Naše razprave so bile v Sloveniji popolnoma drugačne kot na vzhodu Evrope. Mi krepimo in bomo krepili odpornost ter zmogljivosti dvojne rabe, s čimer hkrati gradimo obrambo in varnost, medtem ko druge države vlagajo predvsem v klasične vojaške zmogljivosti – kar jasno kaže, da odpornost, dual-use (dvojna raba) in vlaganja v infrastrukturo niso abstraktni pojmi, temveč odgovor na realne varnostne razlike v Evropi. 

S tem skrbimo za lastno varnost ter prispevamo svoj del v kolektivno varnost. Ni nobene potrebe po pretiravanju, hkrati pa je treba razumeti, da nas bodo posledice vojne v Ukrajini zaznamovale še desetletja.

Na vzhodnem krilu zveze Nato, v vzhodni Evropi, v baltskih državah, Poljski, Švedski, Finski, Romuniji kakor tudi v Belgiji, Nizozemski, Danski ali Nemčiji je percepcija vojaške ogroženosti pred napadom Rusije velika. Foto: Reuters Globalni varnostni pretresi niso oddaljena kulisa

Preventivno delovanje, krepitev zmogljivosti, gradnja struktur ter vlaganje v Slovensko vojsko je prava pot. Globalni varnostni pretresi niso oddaljena kulisa, temveč neposredno vplivajo tudi na majhne, odprte države, kot je Slovenija – skozi gospodarstvo, energijo, dobavne verige in kibernetski prostor. V letu 2026 se bomo poleg razprav, kdaj in kako bo napočil mir v Ukrajini soočali tudi z ugibanji, ali bo Kitajska napadla Tajvan ter kako bo to vplivalo na globalno gospodarstvo. Ali se je režim iranskih mul sesul v prah zaradi notranjih revolucionarnih trenj, zahtev po demokratizaciji države ter novih zračnih napadov Izraela in ZDA z namenom popolne ustavitve vojaškega jedrskega programa.

Včerajšnji napad ZDA na Venezuelo ni presenečenje in je sodobna implementacija Monroejeve doktrine, Ameriko Američanom. Zasledovanje arhaične logike velikih sil, kje se oni dogovarjajo med seboj o usodi malih držav in delitev interesnih sfer je nekaj, kar smo mislili, da je stvar preteklosti. Ukrajina, Iran, Tajvan, Jemen, Venezuela je le nekaj držav, ki so v središču konfliktov. Rusija, Kitajska, ZDA pa so tako ali drugače vpletene v te konflikte. Žal bo tudi leto, ki je pred nami, leto, kjer se bomo pogovarjali o vojnah, oboroženih konfliktih, spopadih ter posledicah le-teh tudi na tleh Evrope.

Zadnja leta so leta novih realnosti, prav je, da jih znamo razumeti in delovati preventivno. Varnost je temeljna dobrina vseh nas in vsakega posebej, percepcija na slabše se lahko spremeni zgolj v trenutku. Ni stanje, ki ga enkrat dosežeš, temveč proces, ki ga je treba neprestano vzdrževati – od stropa v nočnem lokalu do strateških odločitev države. Vsem nam mora ostati temeljni imperativ, da Slovenija ostane to, kar je – ena najbolj varnih držav.

Mnenja Damir Črnčec: Droni na letališčih

Mnenja Rafali iz Žabjaka