Aktivno državljanstvo
Torek, 16. 12. 2025, 10.58
4 ure, 32 minut
Od leta 2026 pokojninske spremembe: zimski dodatek in drugačna uskladitev pokojnin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Upokojence in bodoče upokojence s 1. januarjem 2026 čaka več sprememb pri dodatkih, usklajevanju in delu.
S 1. januarjem 2026 začne veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinaša več sprememb za upokojence in tiste, ki se bodo v prihodnjem letu upokojevali. Novosti se dotikajo dodatkov k pokojninam, načina usklajevanja, in odmere nekaterih vrst pokojnin. Novela zakona o urejanju trga dela pa spreminja pravila glede dela upokojencev in možnosti postopnega zmanjševanja delovne obveznosti pred upokojitvijo.
Zimski dodatek: 170 evrov in postopna rast
Prvi učinek pokojninske reforme bo nekaj več kot 656 tisoč upokojencev na transakcijskem računu občutilo že 17. decembra, ko bo vsem upravičencem izplačan zimski dodatek v višini 150 evrov. Ta se bo vsako leto povečal za 20 evrov, tako da bo prihodnje leto znašal 170 evrov, do leta 2035 bo narasel do 250 evrov in se nato začel usklajevati z rastjo življenjskih stroškov, enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Letni dodatek: od 2026 pet razredov namesto dveh
Letni dodatek je po novem urejen sistemsko v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ne več v vsakoletnem zakonu o izvrševanju proračunov.
Letni dodatek bo za uživalce pokojnin od leta 2026 naprej izplačan v petih razredih, ne več v dveh kot po veljavnem zakonu, kar naj bi zagotavljalo večjo pravičnost, saj ta v večji meri sledi višini pokojnine.
Razpon razredov bo od 160 do 470 evrov. Tisti z najnižjimi pokojninami bodo prejeli največji dodatek, tisti z najvišjimi pokojninami pa najmanjšega. Pri tem se na novo določa usklajevanje tega dodatka in cenzusov, in sicer v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom.
Prejemniki invalidskih nadomestil bodo letni dodatek prejeli v treh razredih v razponu od 160 do 270 evrov.
Letni dodatek ZPIZ upokojencem izplača z junijskimi pokojninami.
Usklajevanje pokojnin: večja teža inflacije
Po zdajšnji zakonski ureditvi se pokojnine vsako leto uskladijo glede na rast cen življenjskih potrebščin (inflacijo) in glede na rast povprečne plače v državi, pri čemer inflacija prispeva 40 odstotkov, rast plač pa 60 odstotkov k skupnemu odstotku za uskladitev. Že v letu 2026 se bo začelo usklajevanje bolj nagibati v korist inflacije.
Od leta 2026 do 2034 bo formula za redno usklajevanje pokojnin 50/50 (50 odstotkov rast plač, 50 odstotkov inflacija), od leta 2035 do 2039 bo formula 40/60 (40 odstotkov rast plač, 60 odstotkov inflacija), med letoma 2040 in 2044 bo 30/70, od leta 2045 naprej pa bo formula za redno usklajevanje taka, da bo 80 odstotkov uskladitve vezanih na rast cen življenjskih potrebščin, 20 odstotkov pa na rast plač.
Odmera pokojnine: več sprememb postopno, nekatere že 2026
Odmerni odstotek v letu 2026 za večino ljudi, ki se upokojujejo, ostaja isti, in sicer 63,5 odstotka, prvič se bo zvišal leta 2028, in sicer na 64,75 odstotka. Do leta 2030 bo odmerni odstotek narasel na 70 odstotkov pokojninske osnove. Šele leta 2028 se bo začelo podaljševati tudi referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, in sicer z današnjih 24 let na 26 let, vsako naslednje leto se bo nato referenčno obdobje podaljšalo za dve leti in se do leta 2035 ustalilo pri 40 najugodnejših letih, pri čemer se bo pri izračunu odštelo pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna.
Pokojnine za invalidsko upokojene se bodo prihodnje leto znižale.
A za določene skupine se bo odmerni odstotek za izračun pokojnine izboljšal že prihodnje leto, kar bo zanje pomenilo višje pokojnine. Odmerni odstotek za vdovske pokojnine se bo leta 2026 povišal s 70 na 75 odstotkov, v letu 2027 pa na 80 odstotkov.
Vse invalidske pokojnine se bodo v letu 2026 odmerile najmanj v višini 44 odstotkov od dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Odmera se bo povečala z 41 odstotkov na 44 odstotkov, v letu 2029 pa na najmanj 50 odstotkov, kar pomeni znatno zvišanje. Po izračunih zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) bo nekdo s pokojninsko osnovo 1.500 evrov po novem namesto 615 evrov prejel 660 evrov pokojnine (upokojen v letu 2029 pa 750 evrov), nekdo s pokojninsko osnovo dva tisoč evrov pa bo namesto 820 prejel 880 evrov pokojnine (upokojen v letu 2029 pa tisoč evrov).
Po navedbah ZPIZ bo to občutilo približno 23 tisoč oziroma več kot tretjina invalidsko upokojenih, približno 19 tisoč prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin.
Spremembe so tudi pri ostajanju v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe (v prehodnem obdobju do 2034 pokojninske dobe brez dokupa). V 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se za vsakih šest mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Za polnih 41 let pokojninske dobe bo torej od leta 2035 odmerni odstotek znašal 73 odstotkov, za 43 let pa se bo zvišal na 79 odstotkov. To velja tudi za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe (v prehodnem obdobju do 2034 pokojninske dobe brez dokupa), niso pa še izpolnili starostnega pogoja.
Višje invalidske in višje najnižje pokojnine
Najnižje invalidske pokojnine se bodo prihodnje leto zvišale z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove na 50 odstotkov te osnove – z zdajšnjih 490 evrov na 610 evrov.
Po podatkih ZPIZ približno devet tisoč invalidskih upokojencev prejema 490 evrov pokojnine. Pozitiven vpliv bo občutilo tudi 14 tisoč invalidskih upokojencev, ki prejemajo invalidsko pokojnino v znesku med 490 in 610 evrov.
Ta sprememba bo veljala tudi za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim je bilo do zdaj nadomestilo odmerjeno od osnove 490 evrov, zdaj pa bo tudi zanje osnova 610 evrov. Teh uživalcev naj bi bilo nekaj tisoč.
Z letom 2026 se malenkost dviguje tudi odstotek za odmero najnižje pokojnine, in sicer z 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove na 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove – z zdajšnjih 352,58 evra na 365,7 evra. Takih prejemnikov je približno osem tisoč.
Delo upokojencev: več ur, a brez prenosa v naslednji mesec
Upokojenci bodo lahko delali več, in sicer do 85 ur na mesec, trikrat na leto pa tudi do 125 ur na mesec, pri čemer letni seštevek ur ne sme preseči 1.020.
Z letom 2026 začenjajo veljati tudi spremembe pri delu upokojencev, kar je posledica sprejete novele zakona o urejanju trga dela.
Mesečna omejitev opravljenih ur začasnega ali občasnega dela upokojencev se povečuje s 60 na 85 ur, pri čemer neizkoriščenih ur ne bo mogoče prenesti v naslednji mesec.
V določenih primerih lahko upokojenec opravi tudi do 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat letno in ne več kot 1.020 ur v letu.
Najnižja bruto urna postavka za delo upokojencev se izračuna tako, da se minimalna plača deli s povprečno mesečno delovno obveznostjo za polni delovni čas (174 ur). Bruto dohodek za to delo v letu ne sme preseči 12-kratnika minimalne plače.
Krajši delovni čas pred upokojitvijo: možnost 80 odstotkov obsega
Spremembe se uvajajo tudi pri zaposlenih pred upokojitvijo, ki bi radi zadnja leta delali nekoliko manj. Za starejše delavce in delavke, ki so dopolnili 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, se ob soglasju delavca in delodajalca dodaja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane stoodstotno.
Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se pogoj starosti vsako leto zviša za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 pogoj znašal 60 let.
