Aktivno državljanstvo
prazniki
Nedelja, 14. 12. 2025, 18.41
11 minut
Koliko Slovenci zapravimo za božična darila: od nekaj deset evrov do dveh tisočakov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Zakorakali smo v veseli december, ki poleg vseh čarobnih trenutkov marsikomu prinese tudi veliko stresa. Zlasti pri kupovanju daril pogosto čutimo pritisk, da jih moramo kupiti čim več, saj bodo le tako prazniki popolni. Raziskava, ki jo je za SES Slovenija izvedel Valicon, ugotavlja, da 46 odstotkov sodelujočih kupcev daril načrtuje, da bodo zanje namenili med 100 in 500 evrov, pet odstotkov je takšnih, ki nameravajo zapraviti med 500 in 1000 evrov, odstotek pa med 1000 in 2000 evrov. Na ulicah Ljubljane smo mimoidoče vprašali, koliko sami zapravijo za darila in s čim običajno razveselijo družino in prijatelje.
Ujeti v past primerjanja in perfekcionizma
Nepopisna gneča v nakupovalnih središčih in oglasni panoji, ki nas z akcijskimi ponudbami vabijo, da jih obiščemo, nam dajo vedeti, da je tukaj december in z njim čas obdarovanja. V svetu neomejene ponudbe se pogosto znajdemo pod pritiskom, kaj kupiti oziroma ali bo to, kar izberemo, dovolj dobro za obdarovanca in za okolico, ki od nas pričakuje popolnost – tudi ko gre za božična darila. Za marsikoga se tako miren in čaroben december spremeni v mesec stresa, preobremenjenosti in izčrpanosti.
Psihologinja in coachinja Mateja Videčnik
"Zaradi preobilja možnosti in t. i. tiranije izbire je pritisk po popolnem darilu še večji. Namesto da bi bili osredotočeni na gesto, odnos in misel, ki stoji za darilom, se pogosto ujamemo v past primerjanja, perfekcionizma in občutka, da nikoli ni dovolj," pojasnjuje psihologinja in coachinja Mateja Videčnik.
Za darila tudi dva tisoč evrov
Raziskava, ki jo je septembra 2025 za družbo SES Slovenija izvedel Valicon, ugotavlja, da 40 odstotkov sodelujočih v raziskavi namerava za darila zapraviti do 100 evrov. Nekoliko več, 46 odstotkov kupcev daril načrtuje, da bodo zanje namenili med 100 in 500 evrov. Pet odstotkov vprašanih namerava za praznična darila nameniti med 1000 in 2000 evrov, en odstotek pa je takšnih, ki nameravajo zapraviti med 1000 in 2000 evrov. Šest odstotkov anketirancev v času raziskave ni vedelo, koliko denarja bodo zapravili za darila.
Božične nakupe Slovencev so analizirali tudi v lanski raziskavi, ki jo je za SES Slovenija izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana. Ugotovili so, da namerava 24,9 odstotka od tisoč sodelujočih v raziskavi porabiti med 50 in 100 evrov, 34,7 odstotka namerava porabiti med 100 in 200 evrov, tistih, ki načrtujejo, da bodo za darila porabili od 200 do 500 evrov, pa je 18,3 odstotka. Nekateri gredo v želji po popolnem darilu prek svojih finančnih zmožnosti in za praznično obdarovanje celo najamejo potrošniški kredit.
Prazniki predstavljajo velik finančni zalogaj.
Po darila raje v gnečo kot na splet
Letošnja raziskava SES Slovenija ugotavlja, da več kot polovica Slovencev (57 odstotkov) darila kupi decembra. Kar 40 odstotkov Slovenk in Slovencev začne nakupovanje daril na začetku ali sredi decembra in se s tem vsaj delno izogne stresu, ki ga prinaša nakupovanje tik pred prazniki. Takih, ki nakupe opravijo v tednu pred božičem, je 17 odstotkov.
Zanimivo je, da 66 odstotkov tistih, ki obdarujejo, darila kupi v nakupovalnih središčih, medtem ko je delež spletnih nakupov občutno manjši.
Slovenci darila najraje kupujemo v nakupovalnih središčih. Kot pravijo v Aleji, je decembra obisk tradicionalno povečan.
Sladkarije, igrače in darilni boni
Sladkarije oziroma živila so glede na letošnjo raziskavo SES Slovenija s 35 odstotki nedvomno na prvem mestu najbolj priljubljenih daril. Sledijo igrače (27 odstotkov) in darilni boni (27 odstotkov), ki so pred parfumerijo in kozmetiko (25 odstotkov), oblačili in obutvijo (23 odstotkov) ter knjigami (21 odstotkov).
Na lovu za popolnim darilom
Ker smo ljudje družabna bitja in so medsebojni odnosi ena ključnih stvari v življenju, je po besedah Videčnik povsem naravno, da si ob koncu leta želimo drugim pokloniti nekaj lepega in se jim tako zahvaliti za njihovo prisotnost v našem življenju.
"Težava je, da smo danes pod izjemno močnim zunanjim pritiskom. Oglasna sporočila srečujemo na vsakem koraku, s pametnimi telefoni pa jih dobesedno nosimo s seboj v žepu, spremljajo nas lahko 24/7. Vsa ta sporočila nam prikazujejo, kaj vse bi si še lahko želeli, kaj bi lahko kupili ali podarili, tudi stvari, o katerih prej sploh nismo razmišljali. To v nas ustvarja močan notranji pritisk, občutek, da vedno lahko naredimo še več, kupimo še nekaj dodatnega, izberemo še 'bolj popolno' darilo," razlaga Videčnik.
"Stran od impulzivnega nakupovanja, stran od kreditov, stran od prazničnih gneč v nakupovalnih centrih, ki pogosto bolj izčrpavajo kot razveseljujejo," pravi psihologinja Mateja Videčnik.
Kultura idealiziranih podob
Psihologinja pojasnjuje, da nas psihologija množice hitro zapelje v razmišljanje: če to počnejo drugi, moram tudi jaz. Strah pred tem, da nekaj zamujamo (FOMO – fear of missing out), je zelo močan dejavnik, ki mnogim povečuje tesnobo, še posebej v prazničnem času, pove Videčnik. "V ozadju je občutek, da se nekje dogaja nekaj boljšega, lepšega, pomembnejšega in da mi nismo zraven. Kot da bi ves čas obstajala neka zamujena priložnost, bolj popoln dogodek, boljše darilo."
Med prazniki si običajno vzamemo več časa za družino in prijatelje.
Sogovornica omeni tudi izraz YAMA (you are always missing out oziroma vedno nekaj zamujamo), ki dobro opiše svet, v katerem živimo: "V svetu preobilja ponudb, dogodkov in izbir bomo nekaj vedno zamudili, preprosto zato, ker ne moremo biti povsod in ne moremo izkusiti vsega."
Vse te občutke pri človeku vzbuja kultura idealiziranih podob, ki ustvarjajo nerealna pričakovanja in sporočajo, da moramo doseči visoke standarde, ki jih narekuje družba, v nasprotnem primeru nekaj delamo narobe.
"Ameriški božični filmi, skrbno režirane družinske fotografije na oglasnih panojih in z umetno inteligenco ustvarjeni oglasi na družabnih omrežjih nam vsak dan sporočajo, kako naj bi bili prazniki 'videti', da bi bili pravi: popolno okrašeno stanovanje, nasmejani otroci, harmonična družina, bogato obložena miza. Te podobe ustvarjajo nerealna pričakovanja in tiho sporočilo, da moramo tudi mi doseči ta standard, sicer nekaj delamo narobe – a popolnost ne obstaja," spomni Videčnik.
"Prazniki so, tako kot vsakdan, sestavljeni iz lepih trenutkov, pa tudi iz napetosti, utrujenosti, včasih osamljenosti ali žalosti. Prej ko sprejmemo, da ni treba, da je vse popolno, tem bolj sproščeni, resnični in prijazni lahko postanejo naši praznični dnevi, do sebe in do drugih," pravi psihologinja Mateja Videčnik.
