Ponedeljek, 5. 1. 2026, 20.41
20 ur, 12 minut
Maduro: Nisem kriv. Venezuela medtem dobila predsednico. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Po sobotni aretaciji so danes odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores v spremstvu oboroženih pripadnikov varnostnih sil pripeljali na sojenje v New Yorku. Maduro, ki se sooča z obtožbami sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj, se je na sodišču izrekel za nedolžnega. Madura zastopa odvetnik Barry Pollack, ki je najbolj znan kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, navaja britanski BBC. V Venezueli uradno prisegla kot začasna predsednica-podpredsednica Delcy Rodríguez.
20.31 Venezuela dobila začasno predsednico
18.27 Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega
17.33 Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu ZN ostro obsodil ameriški napad na Venezuelo
16.14 Bruselj: Machado mora biti del politične tranzicije v Venezueli
15.04 Maduro prispel na sodišče v New Yorku
14.47 Kaj pravi posodobljena obtožnica zoper Madura in njegovo ženo?
14.35 Macron: Francija ne odobrava metode za strmoglavljenje Madura
14.30 Madura so privedli na sodišče
13.54 Švica zamrznila premoženje Madura in njegovih sodelavcev
13.44 Kaj vse ZDA očitajo Maduru?
13.34 Španija in Nemčija: Obsojamo uporabo sile ZDA in zahtevamo pojasnila
13.05 Iran: Maduro je bil ugrabljen
12.53 Zakaj Machado ni zamenjala Madura? Ker je sprejela Nobelovo nagrado za mir.
11.34 Kitajska z ostrimi besedami nad ameriške ukrepe
11.08 Tusk opozarja: Šibke Evrope nihče ne bo jemal resno
10.21 Kdo je Cilia Flores, prva dama Venezuele?
10.15 Kako na položaj gledajo Venezuelci?
8.34 Pomisleki glede zakonitosti Madurove aretacije
7.50 Maduro in njegova žena danes pred ameriško sodišče
7.40 Trump po napadu na Venezuelo grozi Kolumbiji
6.50 Caracas pripravljen sodelovati z ZDA, Trump vztraja pri vodenju Venezuele
6.00 Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN
20.31 Venezuela dobila začasno predsednico
Podpredsednica Delcy Rodríguez je v Venezueli uradno prisegla kot začasna predsednica. Rodríguezova je pozvala Združene države k sodelovanju z Venezuelo, a poudarila, da država ohranja pravico do "miru, razvoja, suverenosti in prihodnosti".
Državni zbor je nagovoril tudi sin odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Nicolás Maduro Guerra je svojega očeta nagovoril z "predsednik Maduro" in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev.
Podpredsednici države Rodriguez, ki je danes v parlamentu uradno prisegla kot začasna predsednica, je izrazil brezpogojno podporo ter sporočil očetu, da je "domovina v dobrih rokah" in da bodo kmalu spet skupaj.
Ob tem so poslanci za predsednika parlamenta zopet izvolili brata začasne predsednice Jorgeja Rodrigueza, ki je prav tako napovedal, da bo preučil vse možnosti, da Madura pripelje nazaj domov.
Na ulicah venezuelske prestolnice se je med prisego Rodriguez na položaj začasne predsednice zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali izpustitev Madura, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
18.27 Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki so ju v okviru bliskovite vojaške operacije v soboto zajele ZDA, sta danes stopila pred sodišče v New Yorku. Dolgoletni voditelj Venezuele se je izrekel za nedolžnega, poročajo tuje tiskovne agencije. "Nisem kriv, sem časten človek in še vedno sem predsednik svoje države," je dejal.
Madura in njegovo soprogo so pred tem danes iz zapora v Brooklynu, ki je gostil že številne znane ameriške in druge zapornike, v spremstvu oboroženih pripadnikov ameriških varnostnih sil prepeljali na sodišče na Manhattnu. Prebrali jima bodo obtožnico, v kateri jima med drugim očitajo več kaznivih dejanj, povezanih z drogami, orožjem in terorizmom.
Madura zastopa odvetnik Barry Pollack, ki je najbolj znan kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, navaja britanski BBC. Ob koncu je povedal, da njuni stranki zaenkrat ne bosta zaprosili za varščino. Dodal je, da bosta zahtevo vložili pozneje.
17. 33 Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu ZN ostro obsodil ameriški napad na Venezuelo
Predstavnika Rusije in Kitajske sta na današnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirala ameriški napad na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolasa Madura, ameriški veleposlanik Mike Waltz pa je zatrdil, da ZDA niso v vojni z Venezuelo, ampak so izvedle ciljno usmerjeno operacijo za prijetje narkoterorista.
"Kitajska je globoko pretresena in ostro obsoja enostranska, nezakonita in tiranska dejanja ZDA proti Venezueli. ZDA brezobzirno teptajo suverenost, varnost ter legitimne pravice in interese Venezuele in dajejo prednost moči pred multilateralizmom in vojaškim ukrepom pred diplomacijo," je dejal namestnik kitajskega veleposlanika Sun Lei.
Kitajska v letih vojne proti Ukrajini v Varnostnem svetu ZN ni nikoli tako ostro nastopila proti Rusiji, katere veleposlanik Vasilij Nebenzija je Američanom vrnil milo za drago za vsa leta kritik agresije.
"Dejanja ZDA v Venezueli spodbujajo neokolonializem," je dejal, obsodil oboroženo agresijo proti Venezueli v nasprotju z mednarodnim pravom in pozval Washington, naj nemudoma izpusti zakonito izvoljenega predsednika in njegovo soprogo.
Člane Varnostnega sveta je pozval, naj ne opravičujejo grozljive agresije iz strahu pred globalnim žandarjem. Poudaril je, da gre Američanom za nadzor nad venezuelsko nafto. "Ne smemo dopustiti, da se ZDA razglasijo za nekakšnega vrhovnega razsodnika, ki ima edini pravico, da napade katero koli državo, označi krivce, izreče in izvrši kazni ne glede na mednarodno pravo, suverenost in nevmešavanje v notranje zadeve držav," je dejal.
Ameriški veleposlanik Waltz pa je dejal, da ne gre za vojno proti Venezueli. "Ni vojne proti Venezueli. Izvedli smo kirurško operacijo kazenskega pregona, da bi prijeli dva obtožena begunca, imenovana narkoterorista Nicolasa Madura in Celio Flores," je zagotovil. Posredovanje je primerjal z aretacijo nekdanjega panamskega predsednika Manuela Noriege leta 1989. Madura je opisal kot begunca in vodjo zlonamerne tuje teroristične organizacije, ki naj bi bila povezana z mrežami trgovanja z mamili.
Večina drugih govornikov v VS ZN je bila previdna pri izrazih obsojanja ZDA. Britanski veleposlanik James Kariuki je poudaril pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN in vladavine prava, vendar zatrdil, da Maduro ni legitimni predsednik Venezuele. Sanita Pavluta-Deslandes, veleposlanica Latvije, ki je 1. januarja v Varnostnem svetu nasledila Slovenijo, je kritizirala Madurov režim in opozorila, da je odkrito podpiral rusko agresijo proti Ukrajini.
Veleposlanica Danske Christina Markus Lassen pa je v svojem nastopu zavrnila ameriška namigovanja prevzemu Grenlandije, čeprav ZDA ni izrecno omenila. Predsednik ZDA Donald Trump ob navdušenju nad uspešno vojaško operacijo v Venezueli namreč grozi med drugim še Kubi, Kolumbiji in Grenlandiji.
"Nedotakljivost meja ni predmet pogajanj," je dejala in zagovarjala tudi suverenost Venezuele. "Nobena država ne sme poskušati vplivati na politične izide v Venezueli z grožnjo s silo ali drugimi sredstvi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom," je dejala.
Predstavnik napadene države, ki je zahtevala sejo Varnostnega sveta, veleposlanik Venezuele Samuel Moncada je dejal, da dejanja ZDA ne ogrožajo le njegove države, ampak tudi verodostojnost mednarodnega prava in avtoriteto ZN.
"Venezuela je bila 3. januarja žrtev nezakonitega oboroženega napada ZDA, ki niso imele nobene pravne utemeljitve in je pomenil grobo kršitev Ustanovne listine ZN, Ženevskih konvencij in načela suverene enakosti," je dejal.
16.14 Bruselj: Machado mora biti del politične tranzicije v Venezueli
Politična tranzicija v Venezueli, kjer so v soboto vojaško posredovale ZDA, mora vključevati opozicijska voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutio in Mario Corino Machado, je danes sporočila Evropska komisija.
"Naslednji koraki so dialogi v smeri demokratične tranzicije, ki morajo vključevati Edmunda Gonzaleza in Mario Corino Machado," je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper.
V Parizu so medtem danes zatrdili, da francoski predsednik Emmanuel Macron ameriškega posredovanja v Venezueli in zajetja Madura ne podpira. "Zagovarjamo mednarodno pravo in svobodo narodov. Uporabljene metode ne podpiramo niti ne odobravamo," je povedala tiskovna predstavnica francoske vlade Maud Bregeon.
S tem so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili prvotni odziv francoskega predsednika na ameriško posredovanje, ko je dejal, da se lahko Venezuelci le veselijo strmoglavljenja Madura.
Izjava je namreč v Franciji naletela na kritičen odziv, zlasti na levi strani političnega spektra, bila pa je tudi v nasprotju z odzivom zunanjega ministra Jeana-Noela Barrota, ki je ameriško posredovanje obsodil kot kršitev mednarodnega prava.
15.04 Maduro prispel na sodišče v New Yorku
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova vplivna soproga Cilia Flores sta danes prispela na sodišče v New Yorku.
Madura in njegovo soprogo so danes iz zapora v Brooklynu, ki je gostil že številne znane ameriške in druge zapornike, v spremstvu oboroženih pripadnikov varnostnih sil ZDA prepeljali na sodišče na Manhattnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kasneje bodo prebrali celotno obtožnico, v kateri prvemu paru Venezuele med drugim očitajo več kaznivih dejanj, povezanih z drogami, orožjem in terorizmom, ki jih je že v soboto naštela ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi.
V Venezueli naj bi medtem danes uradno prisegla podpredsednica Delcy Rodriguez, ki jo je vrhovno sodišče imenovalo za vršilko dolžnosti predsednika države.
V Caracasu se je sicer na protestnem shodu zbralo nekaj sto Madurovih podpornikov, vendar je po navedbah AFP in britanskega BBC v prestolnici večinoma mirno, medtem ko prebivalci zaskrbljeno čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov.
14.47 Kaj pravi posodobljena obtožnica zoper Madura in njegovo ženo?
Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo posodobljeno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki zdaj vključuje tudi njegovo ženo Cilio Flores, v kateri ju obtožujejo dolgotrajne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Obtožnica, ki je bila posodobljena prejšnjo soboto, vsebuje resne obtožbe o narkoterorizmu in korupciji na najvišjih ravneh.
Po navedbah tožilcev so Nicolas Maduro in drugi venezuelski voditelji več kot 25 let "zlorabljali svoje položaje javnega zaupanja in korumpirali nekoč legitimne institucije, da so v Združene države izvažali tone kokaina". Obtožnica trdi, da so Maduro in njegovi zavezniki "nudili zaščito organov pregona in logistično podporo" večjim kriminalnim združbam, kot sta kartel Sinaloa in tolpa Tren de Aragua. Organizacije so si nato delile dobiček z visokimi uradniki, ki so jih ščitili, je sporočilo ministrstvo.
Konkretno, Maduro naj bi prodajal venezuelske diplomatske potne liste znanim preprodajalcem drog in omogočal lete pod diplomatsko zaščito za repatriacijo izkupička od drog iz Mehike v Venezuelo. Zaradi tega je bil obtožen v štirih točkah: zarote za narkoterorizem, zarote za uvoz kokaina, posedovanje mitraljezov in uničujočih naprav ter zarote za njihovo posedovanje.
Primer obravnava ameriško državno tožilstvo za južno okrožje New Yorka, znano po svojih agresivnih preiskavah. Isti urad je leta 2020 vložil obtožnico proti Maduru z enakimi obtožbami, vendar so v posodobljeni različici, objavljeni v soboto, nove podrobnosti in soobtoženi.
Najodmevnejše novo ime na seznamu je Madurova žena Cilia Flores, ki je obtožena naročanja ugrabitev in umorov ter sprejemanja podkupnin leta 2007 za organizacijo srečanja med preprodajalci drog in direktorjem venezuelskega nacionalnega urada za boj proti drogam.
14.35 Macron: Francija ne odobrava metode za strmoglavljenje Madura
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes na seji kabineta dejal, da Francija "niti ne podpira niti ne odobrava metode, ki so jo ZDA uporabile za ujetje in pridržanje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura", je dejala vladna tiskovna predstavnica.
"Branimo mednarodno pravo in svobodo ljudstev," je dejal francoski predsednik, kot je na tiskovni konferenci poročala njegova tiskovna predstavnica Maud Bregeon.
Vodja države pa je tudi dejal, da je Nicolas Maduro diktator in da je njegov odhod dobra novica za Venezuelce. "Vzel je svobodo svojemu ljudstvu in ukradel volitve leta 2024," je dodal.
Tretjič, Francija podpira suverenost ljudstva in ta se je jasno pokazala leta 2024 na predsedniških volitvah, na katerih je po mnenju Pariza in dela mednarodne skupnosti zmagal opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutia, čeprav je Maduro razglasil zmago. "V primeru tranzicije bi moral zmagovalec leta 2024 igrati osrednjo vlogo," je Bregeon prenesla Macronovo izjavo.
Macrona so kritizirali zaradi njegovega prvega odziva po dogodkih v Venezueli, ko se ni izrekel o metodi, ki jo je uporabil Washington, najglasnejše kritike pa so prišle z leve strani. Francoski predsednik je v soboto po aretaciji Madura preprosto pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu v Venezueli, rekoč, da se lahko venezuelsko ljudstvo le veseli, da se je znebilo Madurove diktature. Pred tem je francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot dejal, da je Amerika s svojo operacijo kršila mednarodno pravo.
Sporočila predsednika republike in ministra je treba analizirati v kontinuiranem okviru, je dejala Bregeon in navedla, da se je Macron posvetoval z vodjo francoske diplomacije in da je ta odobril njegove izjave.
14.30 Madura so privedli na sodišče
Prihod Nicolasa Madura na sodišče v New Yorku so spremljali izredni varnostni ukrepi.
Ameriške oblasti so danes zjutraj blokirale vse ceste vzdolž njegove poti, da bi zagotovile prevoz brez incidentov, poroča ameriški dopisnik Sky News James Matthews.
Po Matthewsovih besedah je operacija dosegla svoj cilj zgolj s tem, da je Maduro varno prispel na sodišče. Razlog za tako obsežno varovanje je v popolni izolaciji od državljanov. "Ne želijo, da bi Nicolas Maduro ali njegova žena Cilia Flores prišla v stik s katerimkoli pripadnikom javnosti," je pojasnil dopisnik.
13.54 Švica zamrznila premoženje Madura in njegovih sodelavcev
Švica je danes potrdila, da je Zvezni svet po aretaciji zamrznil vsa sredstva Nicolasa Madura in njegovih sodelavcev v državi.
Ukrep, ki začne veljati takoj in bo veljal štiri leta, je namenjen preprečevanju odliva potencialno nezakonito pridobljenega premoženja. V uradni izjavi je navedeno, da gre za dodatek k obstoječim sankcijam, ki so bile uvedene proti Venezueli leta 2018.
Švicarska vlada je poudarila, da zamrznitev premoženja ne vpliva na člane trenutne venezuelske vlade. Prav tako je dejala, da si bo prizadevala za vrnitev vseh sredstev, za katera se bo izkazalo, da so bila nezakonito pridobljena. Vrnjena bodo v korist venezuelskega ljudstva, so zatrdili.
13.44 Kaj vse ZDA očitajo Maduru?
Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da se venezuelski predsednik Nicolas Maduro sooča z vrsto resnih obtožb.
V obtožnici mu očitajo zaroto v zvezi z narkoterorizmom in uvozom kokaina. Obtožen je tudi posedovanja mitraljezov in naprav za uničevanje ter zarote v zvezi s posedovanjem istega orožja zoper ZDA.
Nekdanji zvezni tožilec meni, da se bo Maduro kot vodja države zagotovo skliceval na imuniteto, vendar mu je ZDA ne bodo podelile.
Prvi nastop Nicolasa Madura na sodišču v New Yorku se verjetno ne bo bistveno razlikoval od vseh drugih, vendar se bo njegova obramba kasneje skoraj zagotovo sklicevala na ključni argument: imuniteto, poroča BBC.
Po besedah Andrewa Weissmanna, nekdanjega zveznega tožilca v New Yorku, se bo pravna ekipa osredotočila na status vodje države. "Obtoženci bodo zelo verjetno trdili, da imajo kot vodje držav imuniteto za nekatere ali vse obtožbe," je Weissmann pojasnil za program Today na BBC Radiu 4.
Vendar Weissmann pričakuje tudi jasen odgovor ameriške strani, ki bo verjetno trdila, da Madura ne priznava kot legitimnega vodje države, kar bi neposredno izpodbijalo njegovo zahtevo za imuniteto pred pregonom.
13.34 Španija in Nemčija: Obsojamo uporabo sile ZDA in zahtevamo pojasnila
Španska vlada je ostro kritizirala ameriško akcijo za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Zunanji minister Jose Manuel Albares je za radio Cadena Ser povedal, da takšno posredovanje krši mednarodno pravo in postavlja zelo nevaren precedens za prihodnost. Španija je zato zaprosila za sodelovanje na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o tej temi.
Stališče ministra deli tudi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je članom stranke dejal, da je uporaba sile Washingtona "dejanje, ki ga v celoti obsojamo, tako kot obsojamo trpljenje prebivalcev Ukrajine in Palestine".
Po ocenah v Španiji živi približno 600 tisoč Venezuelcev, od katerih so v zadnjih letih mnogi pobegnili pred gospodarskim in socialnim kaosom v domovini.
Konservativna Ljudska stranka (PP) pa ima povsem drugačno stališče. Pozdravili so Madurovo odstranitev, čeprav so izrazili tudi nekaj pomislekov glede njene zakonitosti. PP je opozorila, da podpredsednica Delcy Rodriguez ne bi smela naslediti Madura, in pozvala k nujnim volitvam.
Nemška vlada poziva ZDA, naj svetu pojasnijo, zakaj so ukrepale v Venezueli in aretirale njenega predsednika. Tiskovni predstavnik je novinarjem povedal, da bi morala Trumpova administracija "mednarodni skupnosti pojasniti, na kakšni podlagi je treba presojati dejanja, ki smo jim bili priča v zadnjih nekaj dneh, in to se še ni zgodilo".
13.05 Iran: Maduro je bil ugrabljen
Mednarodnih odzivov na razmere v Venezueli je vse več, najglasnejša zaveznika pa sta Kitajska in Iran, ki pozivata k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Flores.
Iran, ki je tudi tesen zaveznik Venezuele, je incident označil za ugrabitev. "S tem se ne bi smeli hvaliti, saj gre za nezakonito dejanje," je po poročanju AFP dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Baqaei. "Kot so poudarili prebivalci Venezuele, je treba njihovega predsednika izpustiti," je dodal.
Ta položaj se pojavlja v kontekstu nedavnih groženj Donalda Trumpa Iranu. Prejšnji teden je ameriški predsednik namreč opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bodo v Iranu pobijali mirne protestnike. Potem ko so poročali o več smrtnih žrtvah, je iranski zunanji minister Trumpove besede označil za nepremišljene in nevarne.
12.53 Zakaj Machado ni zamenjala Madura? Ker je sprejela Nobelovo nagrado za mir.
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil možnost, da bi opozicijska voditeljica María Corina Machado postala začasna predsednica Venezuele, ker je lani sprejela Nobelovo nagrado za mir, piše Washington Post, ki se sklicuje na vire blizu Bele hiše.
Washington Post poudarja, da je bila Maria Corina Machado, prejemnica lanske Nobelove nagrade za mir, ena najvidnejših obrazov venezuelske opozicije in simbol odpora proti Maduru, vendar se je njen odnos s trenutno ameriško administracijo po podelitvi Nobelove nagrade resno poslabšal.
Po poročanju časopisa je bil Trump nezadovoljen z odločitvijo Machado, da sprejme nagrado, ker meni, da si jo bolj zasluži sam. Njeni poskusi, da bi na podelitvi pohvalila Trumpa, niso zadoščali za pomiritev njegove jeze, navajajo viri.
"Če bi jo zavrnila in rekla: 'Ne morem je sprejeti, ker pripada Donaldu Trumpu,' bi bila danes predsednica Venezuele," je dejal eden od virov za Washington Post. Isti vir je njeno sprejetje Nobelove nagrade označil za najhujši greh v Trumpovih očeh.
Namesto tega Trump zdaj sodeluje z Delcy Rodriguez, nekdanjo podpredsednico odstavljenega Madura, ki je bila po ameriški operaciji in aretaciji imenovana za začasno predsednico Venezuele.
Washington Post poudarja, da je bila Machado ena najvidnejših obrazov venezuelske opozicije in simbol odpora proti Maduru, vendar se je njen odnos z zdajšnjo ameriško administracijo po podelitvi Nobelove nagrade resno poslabšal.
11.34 Kitajska z ostrimi besedami nad ameriške ukrepe
Kitajska je znova ostro obsodila ameriško aretacijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, češ da to očitno krši mednarodno pravo ter ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki in na Karibih.
"Nikoli nismo verjeli, da lahko katerakoli država deluje kot svetovni policist, niti ne sprejemamo, da lahko katerakoli država trdi, da je svetovni sodnik," je dejal Vang Ji.
Kitajsko zunanje ministrstvo je danes pozvalo k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene, ki naj bi ju danes privedli na sodišče v New Yorku.
Peking je dejal, da morajo ZDA prenehati poskušati spodkopavati venezuelsko vlado in nesoglasja razrešiti z dialogom in pogajanji. Na vprašanje o stikih z vršilko dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez je ministrstvo odgovorilo, da Kitajska "verjame, da bo venezuelska vlada ustrezno obravnavala svoje notranje zadeve v skladu s svojo ustavo in zakoni", piše portal Index.
Poudarili so tudi, da se bo sodelovanje z Venezuelo nadaljevalo ne glede na politične spremembe in da se kitajska pripravljenost za poglobitev praktičnega sodelovanja z Venezuelo na vseh področjih ne bo spremenila.
Peking je podprl tudi nujno sejo Varnostnega sveta ZN o ameriški vojaški akciji v Venezueli. Seja naj bi potekala danes na zahtevo Kolumbije. Odziv je bil posledica tega, da je kitajski zunanji minister Vang Ji v nedeljo ZDA obtožil, da delujejo kot svetovni sodnik, potem ko so Madura aretirali z namenom sojenja v New Yorku.
"Nikoli nismo verjeli, da lahko katerakoli država deluje kot svetovni policist, niti ne sprejemamo, da lahko katerakoli država trdi, da je svetovni sodnik," je Vang dejal med srečanjem s pakistanskim kolegom v Pekingu. "Suverenost in varnost vseh držav bi morali biti v celoti zaščiteni z mednarodnim pravom," je sklenil Vang.
11.08 Tusk opozarja: Šibke Evrope nihče ne bo jemal resno
No-one will take seriously a weak and divided Europe: neither enemy nor ally. It is already clear now. We must finally believe in our own strength, we must continue to arm ourselves, we must stay united like never before. One for all, and all for one. Otherwise, we are finished.
— Donald Tusk (@donaldtusk) January 5, 2026
Poljski premier Donald Tusk se je po ameriški vojaški akciji v Venezueli odzval s sporočilom, v katerem je opozoril, da šibka in razdeljena Evropa nima več politične teže ne proti nasprotnikom ne proti zaveznikom.
Poljski premier Donald Tusk, ki je eden najglasnejših zagovornikov krepitve evropske obrambne politike, že dolgo opozarja, da se Evropa ne more zanašati zgolj na varnostna jamstva ZDA. Večkrat je poudaril potrebo po večjih obrambnih izdatkih, močnejšem vojaškem sodelovanju znotraj EU in politični enotnosti pri reševanju svetovnih kriz.
"Nihče ne bo resno jemal šibke in razdeljene Evrope, to je že jasno. Končno moramo začeti verjeti v lastno moč, se še naprej oboroževati in postati enotni kot še nikoli. Vsi za enega, eden za vse. Sicer je z nami konec," je Tusk zapisal v objavi na družbenih omrežjih.
Tuskov komentar prihaja po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile aretirale predsednika Nicolasa Madura, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive in odprlo razpravo o vlogi velikih sil, mednarodnem pravu in varnosti manjših držav.
ZDA trdijo, da gre za akcijo, katere cilj je uvedba sodnih postopkov proti Maduru, medtem ko so številne države, vključno s Kitajsko in nekaterimi latinskoameriškimi državami, ameriško potezo obsodile kot kršitev suverenosti Venezuele. Evropski odzivi so bili doslej previdni in neenakomerni, nekateri evropski voditelji pa so pozivali k spoštovanju mednarodnega prava in zadržanosti.
Tusk, ki je eden najglasnejših zagovornikov krepitve evropske obrambne politike, že dolgo opozarja, da se Evropa ne more zanašati zgolj na varnostna jamstva ZDA. Večkrat je poudaril potrebo po večjih obrambnih izdatkih, močnejšem vojaškem sodelovanju znotraj EU in politični enotnosti pri reševanju svetovnih kriz.
Njegovo sporočilo pridobiva dodatno težo v kontekstu vojne v Ukrajini, sprememb v ameriški zunanji politiki pod predsednikom Donaldom Trumpom in naraščajočih svetovnih napetosti, od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike.
10.21 Kdo je Cilia Flores, prva dama Venezuele?
Ko so ameriške sile izvedle nočni napad na venezuelsko prestolnico Caracas, so poleg predsednika Madura odvedle tudi njegovo ženo Cilio Flores.
Cilio Flores obtožujejo korupcije in nepotizma, v zadnjih letih pa so bili njeni družinski člani na ameriških sodiščih spoznani za krive tihotapljenja kokaina.
69-letna Flores že dolgo velja za eno najmočnejših osebnosti v Venezueli, za politično operativko, ki je desetletja sooblikovala usodo države, piše BBC. Po letih vodenja venezuelskega državnega zbora je po zmagi na predsedniških volitvah leta 2013 pomagala utrditi oblast moža.
Kot prvo damo jo je Maduro poimenoval prva bojevnica. Toda iz te vloge se je umaknila in začela predstavljati bolj družinsko usmerjen obraz režima, ki ga kritiki opisujejo kot brutalnega.
Vodila je televizijsko oddajo Con Cilia en Familia in se občasno pojavljala na državni televiziji, kjer je z možem plesala salso. Toda v zakulisju naj bi bila ena ključnih Madurovih svetovalk in arhitektka njegovega političnega preživetja.
Flores obtožujejo korupcije in nepotizma, v zadnjih letih pa so bili njeni družinski člani na ameriških sodiščih spoznani za krive tihotapljenja kokaina.
Zdaj se bo skupaj z možem, s katerim sta v razmerju od 90. let prejšnjega stoletja, poročena pa od leta 2013, na sodišču v New Yorku zagovarjala pred obtožbami o trgovini z drogami in orožjem.
10.15 Kako na položaj gledajo Venezuelci?
"Biti Venezuelec je trenutno zelo težko in nenavadno," je za BBC Radio 5 Live povedala Venezuelka, ki živi v Veliki Britaniji.
Pravi, da se zaradi Madurove aretacije počuti "srečno, navdušeno, prestrašeno, čustveno in jezno", vendar tudi opozarja, da ljudje v njeni državi ne morejo svobodno izraziti svojih čustev o tem, kar se je zgodilo.
Pogosto se vrača v državo, poslovno ali na obisk k družini, in pravi, da so ljudje v Venezueli zelo tiho, ker se bojijo.
Ne želi si, da bi Amerika vladala njeni državi, vendar meni, da so ZDA odpeljale skorumpirano osebo v državi brez demokracije.
8.34 Pomisleki glede zakonitosti Madurove aretacije
Ameriška vojaška operacija Absolutna odločnost (Operation Absolute Resolve), v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga privedli v New York, je v mednarodni javnosti sprožila resne pravne pomisleke. Medtem ko nekateri odstranitev nelegitimnega voditelja pozdravljajo, strokovnjaki opozarjajo na kršitve prava, poroča Deutsche Welle.
Strokovnjaki, med njimi Marko Milanović z Univerze v Readingu, poudarjajo kršitev 2. člena Ustanovne listine ZN, ki prepoveduje uporabo sile proti ozemeljski celovitosti druge države. Napad s 150 letali in ugrabitev predsednika nedvomno štejeta za uporabo sile, dodaja. Poleg tega ZDA za akcijo niso pridobile soglasja Varnostnega sveta ZN. Tudi trditve o narkoterorizmu in fentanilu kot orožju za množično uničevanje po mednarodnih standardih ne upravičujejo vojaškega napada pod pretvezo samoobrambe, opozarja Milanović.
Operacija je sprožila kritike tudi v ZDA, saj Trumpova administracija za napad na tujo državo ni pridobila potrebnega soglasja kongresa. Nedoslednost očitajo tudi utemeljitvi Marca Rubia, ki je operacijo označil za kazenski pregon, Trumpove izjave o prevzemu nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji pa so to utemeljitev povsem spodkopale.
Madura so aretirali natanko 36 let po tem, ko so ZDA pod predsednikom Georgeem H. W. Bushem odstavile panamskega diktatorja Manuela Noriego ter ga pripeljale na Florido zaradi obtožb o izsiljevanju, tihotapljenju drog in pranju denarja.
Operacija je več kot podobna dogajanju v Venezueli, saj je prav tako potekala po spornih volitvah. Tudi Busheva operacija je bila obsojena zaradi kršitve mednarodnega prava in neuspeha pri pridobivanju odobritve kongresa.
Zdi se verjetno, da bo ključni ameriški zakon ponovno omogočil sojenje tujemu voditelju na ameriških tleh. Doktrina Ker-Frisbie je dolgoletno, čeprav kontroverzno pravno načelo, ki omogoča, da se obtoženca preganja v skladu z ameriškim pravnim sistemom, ne glede na to, kako je bil prijet.
Protest v podporo aretiranemu predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru
Čeprav je Madurov režim sporen, kritiki opozarjajo, da neupoštevanje pravnih postopkov postavlja nevaren precedens za regionalno stabilnost in mednarodno ureditev.
7.50 Maduro in njegova žena danes pred ameriško sodišče
Predsednika Venezuele Nicolasa Madura in njegovo ženo Celio Flores bodo danes prepeljali na zvezno sodišče v New Yorku. Obtožnica ju bremeni sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj, potem ko so ju v soboto zjutraj v Venezueli ob pomoči vojske zajeli ameriški policisti.
Par je zaprt v zveznem zaporu v Brooklynu, ki je gostil že številne znane zapornike, kot so Luigi Mangione, Ghislaine Maxwell, Sean Diddy Combs in drugi, poroča televizija CBS.
Pred zaporom zdaj redno protestirajo nasprotniki predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki nasprotujejo ugrabitvi vodje suverene države in vojni za nafto. Zbirajo pa se tudi venezuelski izseljenci, ki so veseli Madurove aretacije.
Obtožnica Maduru, članom njegove družine in vlade očita zaroto za izvajanje narkoterorizma in izvoza kokaina v ZDA. Obtožen je tudi posedovanja ter zarote za posedovanje mitraljezov in uničevalnih naprav.
Z današnjim zaslišanjem začenja teči rok, v katerem morajo tožilci predložiti dokaze proti Maduru in obtoženim. Podobna obtožnica je bila proti Maduru vložena že leta 2020 v času prve Trumpove vlade.
Tokratno je pripravil newyorški tožilec Jay Clayton, ki trdi, da so voditelji Venezuele več kot 25 let zlorabljali svoje položaje javnega zaupanja in skorumpirali nekoč legitimne institucije, da so v ZDA izvozili na tone kokaina. V ospredju te korupcije naj bi bil Maduro.
Ameriška vlada prav tako trdi, da je prva dama Venezuele Celia Flores vpletena v domnevne zločine svojega moža. Glede na obtožnico naj bi posredovala pri sestanku med velikim trgovcem z mamili in direktorjem venezuelskega nacionalnega urada za boj proti mamilom Nestorjem Reverolom Torresom ter leta 2007 sprejela več sto tisoč dolarjev podkupnine.
V obtožnici proti Maduru iz leta 2020 so zvezni tožilci trdili še, da je venezuelski voditelj skupaj z visokimi vladnimi uradniki sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino Farc pri prevozu kokaina in orožja v ZDA.
Trump je Madura obtožil, da je vodja mamilarskega kartela, kar je vodja Venezuele do zdaj zanikal.
7.40 Trump po napadu na Venezuelo grozi Kolumbiji
"Kolumbija je tudi zelo bolna, vodi pa jo bolnik, ki rad prideluje kokain in ga prodaja ZDA, ampak tega ne bo počel dolgo," je Trump dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.
Trump po napadu na Venezuelo grozi Kolumbiji in ne izključuje napada nanjo. Njenega predsednika Gustava Petra je označil za bolnika, vojaškega posredovanja pa ni izključil, češ da mu to "zveni v redu". Glede Kube je medtem izrazil prepričanje, da bo padla sama od sebe.
Na vprašanje, ali se bo tudi proti Kolumbiji odvila vojaška operacija, je po poročanju tujih tiskovnih agencij odvrnil: "Meni to zveni v redu."
ZDA so v soboto izvedle več zračnih napadov na Venezuelo in pri tem zajele ter iz države odpeljale predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. V New Yorku Madura čaka sojenje zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogo in orožjem.
Glede Kube je medtem Trump menil, da ameriško posredovanje verjetno ne bo potrebno. "Kuba je na tem, da pade," je dejal novinarjem in dodal, da bo težko zdržala brez venezuelske nafte. "Ne zdi se mi, da bo potrebno kakršnokoli ukrepanje. Videti je, da pada," je dodal.
Povedal je še, da je bilo v okviru sobotne operacije ubitih več Madurovih kubanskih varnostnikov. "Veste, včeraj je bilo ubitih veliko Kubancev," je v nedeljo dejal novinarjem.
Kubanska vlada je v nedeljo sporočila, da je bilo med ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli skupno ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Claudia Sheinbaum
Trump je omenil tudi Mehiko, ki naj bi ji že večkrat ponudil pomoč ameriških vojakov v boju proti trgovcem z mamili, a naj bi predsednica Claudia Sheinbaum to zavrnila.
"Nekaj moramo ukreniti glede Mehike. Mehiko je treba organizirati, ker se droge k nam stekajo iz Mehike," je dejal po poročanju španske tiskovne agencije EFE. Pri tem je sicer Sheinbaum opisal kot "čudovito osebo", ki pa naj bi se "malo bala kartelov, ki nadzorujejo Mehiko".
6.50 Caracas pripravljen sodelovati z ZDA, Trump vztraja pri vodenju Venezuele
Dosedanja podpredsednica Venezuele Rodriguez, ki je po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura prevzela začasno vodenje države, je kot prednostno nalogo izpostavila uravnotežen in spoštljiv odnos med ZDA in Venezuelo. "Ameriško vlado vabimo k skupnim prizadevanjem pri sodelovanju, usmerjenem v obojestranski razvoj," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila na Telegramu.
Trump ji je pred tem v kratkem telefonskem pogovoru za medij The Atlantic zagrozil, da bo plačala zelo veliko ceno, če ne bo sodelovala z ZDA.
Delcy Rodriguez
Po vojaški operaciji, v kateri so ZDA v soboto zajele in v ameriški zapor odpeljale Madura in njegovo ženo, je Trump napovedal ameriško upravljanje Venezuele do politične tranzicije, medtem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazal pripravljenost ZDA sodelovati z aktualnimi voditelji Venezuele, zlasti če bodo upoštevali ameriške cilje.
Trump je sicer v nedeljo vztrajal pri vodenju Venezuele, obenem pa tudi on nakazal na možnost sodelovanja s trenutnimi oblastmi.
"Ukvarjamo se z ljudmi, ki so pravkar prisegli. Ne sprašujte me, kdo je glavni, ker vam bom dal odgovor, ki bo zelo kontroverzen," je dejal v pogovoru z novinarji na krovu letala Air Force One. Ob nadaljnjih vprašanjih je dejal: "To pomeni, da smo mi glavni."
Volitve v Venezueli se mu sicer za zdaj ne zdijo prioriteta. "Vse bomo uredili, ob pravem času bomo imeli volitve, a glavna stvar, ki jo je treba urediti, je uničena država," je dodal.
6.00 Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN
Po vojaški akciji, s katero so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele in v zapor odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, bo na zahtevo Venezuele danes potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Po navedbah bi lahko Madura medtem že privedli pred sodišče v ZDA.
Zahtevo Venezuele za sklic izrednega zasedanja je posredovala nestalna članica Varnostnega sveta ZN Kolumbija ob podpori stalnih članic Rusije in Kitajske. Napad predstavlja kršitev Ustanovne listine OZN ter ogroža mir v regiji in po vsem svetu, je zapisano v sporočilu stalnemu predstavniku Somalije pri ZN, ki januarja predseduje Varnostnemu svetu.
Varnostni svet se je sicer zaradi stopnjevanja napetosti med Združenimi državami in Venezuelo sestal že oktobra in decembra lani.
Več držav in tudi mednarodnih organizacij je opozorilo, da posredovanje ZDA v Venezueli odpira resna vprašanja glede kršitev mednarodnega prava. Skrb, da ob napadu niso bila spoštovana načela mednarodnega prava, je izrazil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Nicolas Maduro
Poleg Madura so obtoženi tudi njegova žena Cillia Flores, ki so jo ameriške sile v soboto zajele skupaj z njim, sin Nicolas Ernesto Maduro, venezuelski notranji minister Diosdado Cabello, nekdanji notranji minister Ramon Rodriguez Chacin in vodja mamilarske združbe Tren de Aragua, Hector Rusthenford Guerrero Flores.
