Sobota, 3. 1. 2026, 20.15
1 mesec
Trumpovo venezuelsko sporočilo: je to konec za Evropo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Skuša Donald Trump s podreditvijo Venezuele utrditi ameriški vpliv v vsej Latinski Ameriki? In kaj bo to pomenilo za Evropo? Na fotografiji: venezuelski vojak.
Z vojaško operacijo proti Venezueli želijo ZDA obnoviti svojo prevlado na zahodni polobli, pojasnjuje nemški politični analitik Josef Braml. To ima lahko hude posledice za Evropo oziroma EU, ker bi lahko ZDA od vlad v Latinski Ameriki zahtevale, da evropska podjetja postavijo v slabši položaj od ameriških.
Ameriško zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene je bil vrhunec večmesečnih prizadevanj ameriške vlade za spremembo režima v Caracasu. Ta ameriška dejanja so del širše strategije, katere cilj je obnoviti prevlado ZDA v Amerikah, v nemškem mediju Focus piše Josef Braml.
Nova ameriška strategija nacionalne varnosti
Kot poudarja Braml, ameriška strategija nacionalne varnosti ZDA, objavljena konec leta 2025, deli svet na tri glavne sfere vpliva, od katerih ima vsaka različna pričakovanja glede regionalnega vodstva in varnostnih struktur:
Zahodna polobla: ZDA si lastijo vodstvo od Aljaske do Ognjene zemlje, s čimer celotno regijo razglasijo za svojo nesporno sfero vpliva in utrjujejo svojo strateško hegemonijo.
Evropa: Tukaj se od Rusije in Evropske unije pričakuje, da bosta sami prevzeli odgovornost za regionalna varnostna vprašanja. To kaže na zmanjšano pripravljenost Washingtona, da bi se še naprej globoko vmešaval v transatlantske zadeve.
Azija: Strategija priznava naraščajoči vpliv Kitajske, vendar ga vidi kot omejenega s "sprejemljivimi mejami", ki jih določajo ZDA, da bi preprečile destabilizirajoč razvoj dogodkov.
Se bodo manjše države morale prilagoditi velikim?
Ta pristop odraža transakcijski pogled na svet: velike sile prevladujejo v svojih soseščinah, medtem ko se morajo manjše države prilagoditi, da ne bi izgubile pomembnosti. Dajanje prednosti regionalni hegemoniji nadomešča univerzalne norme, poudarja Braml.
Ključna inovacija Trumpove različice Monroejeve doktrine (t. i. Donroejeva doktrina, op. p.). izrecno določa, da bodo ZDA preprečile konkurentom zunaj poloble – zlasti Kitajski in Rusiji –, da bi imeli v lasti ali nadzorovali strateško pomembna sredstva na zahodni polobli. Sem spadajo infrastruktura, kot so pristanišča, telekomunikacijska omrežja, energetski objekti, pa tudi surovine in viri.
Ameriški energetski in varnostni interesi
Ameriško politiko spremembe režima v Venezueli motivira več interesov. Energetski interesi so najpomembnejši, saj ima Venezuela največje dokazane rezerve nafte na svetu, s približno 303 milijardami sodčkov – kar je približno petina svetovnih rezerv.
Poleg tega ZDA zasledujejo cilje varnostne politike, kot je nadzor nad Karibskim morjem kot ključnim vhodom v Atlantski in Tihi ocean. Pomembno vlogo igra tudi geoekonomsko rivalstvo, zlasti s Kitajsko in njenimi pobudami za gospodarsko sodelovanje.
Velike težave za EU in evropska podjetja?
Kot poudarja Braml, pa bi se tudi podjetja iz EU lahko soočila z novimi ovirami pri dostopu do latinskoameriških trgov. Pritisk ZDA na regionalne vlade, da določijo standarde, ki so v korist ameriških interesov, bi lahko postavil evropska podjetja v slabši položaj in jih izključil iz ključnih sektorjev.
To bi lahko znatno omejila sposobnost Evrope, da sledi neodvisni agendi v obeh Amerikah. Diplomatska fleksibilnost EU se zmanjšuje in vse težje je uveljavljati lastne interese na zahodni polobli.
Razvoj, ki je problematičen za Evropo?
Poleg tega nova ameriška doktrina kaže na premik od večstranskega sodelovanja k regionalnim blokom. Ta razvoj je še posebej problematičen za Evropo. Slabljenje globalnih mehanizmov namreč spodkopava vpliv Evrope, še poudarja Braml v Focusu.
