Civilization VII: Boste zmagali z vodikovo bombo ali raziskovanjem vesolja?

Malo iger se uvršča tako visoko v panteonu osme umetnosti kot Civilizacija in v aktualni, sedmi različici ni nič manjše nevarnosti, da vas zasvoji – še huje, zdaj se končno odlično obnese tudi na konzolah. Civilization VII (oziroma skrajšano Civ 7) je nova generacija ene prvih iger, ki je prikovala ljudi pred PC, Sid Meier’s Civilization iz leta 1991. Osnovni koncept igre je ostal enak vseh 34 let, a skozi nadgradnje smo seveda dobili številne izboljšave, od grafične podobe do igralnosti in pristopov k diplomaciji, vojskovanju in drugih sistemih načinov iskanja poti do zmage.

Boste ubrali neposredno pot sile in osvojili vsa ostala glavna mesta, se odpravili v vesolje ali razvili vodikovo bombo? Civ 7 ponuja več poti do zmage in nekatere med njimi so na papirju videti kar zapletene, a med samim igranjem hitro usvojimo koncepte in taktike. Civilizacija je bila od nekdaj intuitivno zastavljena, tako da so se novi igralci lahko zmeraj hitro uvedli in napredovali.

Vzpon vaše civilizacije

Tudi v sedmi generaciji je začetek enak: najprej s seznama izberemo civilizacijo in voditelja, s katerim bomo igrali, kar določi tudi slog igre in stopnjo uspešnosti pri določenih podvigih, na primer vojaških, tehnoloških ali diplomatskih. Nato dobimo eno enoto naseljencev (settlers) in jih premaknemo do najugodnejše lokacije za mesto. Končamo potezo in počakamo, da vsi preostali igralci naredijo svoje (v primeru samostojne igre je to takoj, v primeru večigralne se lahko nastavijo časovne omejitve). V sklopu ene poteze lahko na primer premikamo enote ali naročamo gradnje in razvoj – kar nato traja več potez.

Ta slika prikazuje manjšo naseldbino, njeno območje razvoja (obkroženo z rdečim), stopnjo razvoja, prihodke, nalogo, voditeljico in voditelja, s katerima so vzpostavljeni diplomatski stiki. Izbrano območje je tundra, kjer je treba posekati gozd, da bo primerna za obdelovanje in poselitev. Foto: Fireaxis

Naselbina tako začne rasti in proizvajati stavbe, vojaške ali raziskovalne enote, znanost, religijo in tako naprej. Z novimi enotami se odpravimo raziskovati, osvajati in kolonizirati, medtem ko s stavbami zagotavljamo hitrejši razvoj mesta in njegovega gospodarstva ter boljše življenjske pogoje, s tehnologijami in razvojem znanosti in religije pa skrbimo za napredek celotne države.

Postanite civilizacijski vplivnež

V sedmici je tukaj nekaj novosti. Prva so tri dobe: stari vek, doba raziskovanja in sodobnost. Posamezna doba traja okrog 100 potez in je odvisna od tega, kako hitro dosežemo določene mejnike. A ključna sprememba je naslednja: ko nastopi nova doba, ta nastopi za vse igralce hkrati. Tako se izognemo nekdanjim neenakopravnim spopadom med povsem različnimi vojskami, na primer med rimsko legijo in tankom, kar se je zmeraj zdelo nekoliko nesmiselno (sploh, kadar smo mi tisti s slabšo vojsko). Ta nadgradnja z dobo pa ne pomeni, da so vsi soigralci na isti ravni, le v določenih vidikih tisti najbolj zadaj ne zaostajajo več tako zelo.

Še ena stilizirana podoba mesta v aktivnem razvoju ob vodi in skozi skalnato hribovje. Ladje pripomorejo k hrani, a pri majhnih vodnih telesih niso posebej učinkovite. Foto: Fireaxis

Druga razlika pri vojskovanju so vojaški poveljniki (commander), ki tehnično gledano niso bojna enota, vendar pa njihova prisotnost močno okrepi vojaške enote v njihovi bližini. Sprva se zdi ta novost nekoliko nadležna, a kmalu razvijemo taktike, ki uvedejo povsem nove načine osvajanja in obrambe. Ni pa seveda vse v vojskovanju: ključna novost je uporaba vpliva (influence), ki je postal nova valuta. Pridobivamo ga skozi gradnje določenih stavb in voditeljevih lastnosti, porabimo pa pri diplomaciji, na primer vzpostavljanju trgovskih sporazumov z zavezniki ali pa za krajo tehnologij sovražnikom.

Takih sprememb je še več, na primer pri zbiranju nasledstvenih točk (legacy points), s katerimi pridobivamo prednosti za našo civilizacijo in ki lahko tudi služijo za končno zmago, ali pa menjavah civilizacij ob prehodu v novo dobo. A to so malenkosti, ki popestrijo igro in nas prisilijo, da razmišljamo še bolj strateško in se trudimo obvladovati čim več spremenljivk, medtem ko vlečemo poteze na poti h globalni nadvladi. Zanimivo pa je, da je v novi igri ena pot manj, saj ni več mogoča verska nadvlada. Religija je še zmeraj orodje kolonizacije in prinese nekaj bonusa, vendar precej manj kot v Civ 6.

Civilizacija na konzolah

Prva generacija, torej Sid Meier’s Civilization, je tekla na MS-DOS in šele Civilization II je bila prva, ki je izkoristila okna, saj je zahtevala Windows 95. Kasneje je bila prenesena na prvo generacijo PlayStationa, vendar je bila igralska izkušnja klavrna in razvijalec tega ni poskušal spremeniti vse do Civilization VI. Takrat so prvič poskusili tudi na mobilnih platformah (iOS, iPadOS in Android) in tudi na vseh treh glavnih konzolah – Xbox, PlayStation in Nintendo Switch.

Iz prikaza vojaške enote bojevnikov s poveljnikom je razvidno, koliko poveljnik pripomore k vojaški učinkovitosti enote – a ti vseeno nimajo možnosti. Foto: Fireaxis

Rezultat je bil na prvi pogled odličen, a se je izkazalo, da so daljši igralski podvigi težavni. Igra je mnogo let temeljila na natančnih klikih miške in široki kombinaciji tipk, kar je bilo z igralnim ploščkom seveda nemogoče doseči. Poleg tega je bila Civ 6 primarno razvita za Windows (in MacOS), nato pa prenesena na sisteme za konzole, kar se je (kljub zmogljivosti PlayStation 4) poznalo pri hitrosti in ločljivosti.

Na srečo so razvijalci prisluhnili igralcem in se s sedmico veliko bolj potrudili, kar še toliko bolj velja za Nintendo Switch 2, na katerem sem igro preizkušal. Po dolgih letih klasičnega pristopa k igranju je bil preskok na konzolo nenavaden, vendar dinamika ostaja ista, tako da je igranje prav tako zabavno. Osebno mi je bilo lažje igrati v tabličnem načinu Switcha kot v konzolnem, ko je priklopljen na televizor, predvsem zato, ker s pritiski na gumbe za nekatera opravila potrebuješ kakšno sekundo dlje kot s tapkanjem po zaslonu.

Kljub skupnemu prehodu vseh civilizacij v nove dobe mestna obzidja niso kos tankovskim bataljonom. Foto: Fireaxis

Seveda so tudi minusi, a v aktualni generaciji so to malenkosti, ko je na primer za nekatere funkcionalnosti potreben kakšen klik več, kot se zdi nujno (ali pa je to morda neučakanost?), na kar se hitro navadimo. Bolj nadležno je, da moramo kupiti igro za vsako platformo posebej, kar bi lahko bilo vključeno glede na razširjeno digitalno distribucijo. Obstaja pa možnost prehajanja med njimi, tako da igro začnemo na eni platformi in jo nadaljujemo na drugi; prav tako lahko prek spleta igramo z drugimi igralci, ne glede na to, na kateri platformi so.

Za koga je igra Civilization VII?

Kot dolgoletnemu igralcu Civilizacije skozi njene različne generacije me ni težko navdušiti nad sedmico. Kako pa predstaviti igro tistim, ki je še ne poznajo? Najbrž je najbližja vzporednica šah. Obe igri temeljita na potezni mehaniki, upravljanju z različnimi enotami in vzgajanju strategije.

Stroški in koristi posameznih vrst stavb, ki jih lahko zgradimo. Vrt prinese hrano in zadovoljstvo ljudi, medtem ko knjižnica pripomore k znanosti. Foto: Fireaxis

Šah je formalistična igra z jasnimi pravili in rezultati, medtem ko je Civilizacija bistveno bolj odprta, a obe sta simulaciji bojevanja in prevlade nad nasprotnikom. Obenem Civilizacija skozi strukturo in način igranja tudi uči razumevanja kompleksnosti sveta in empatije, saj soočenje z vodenjem civilizacije nedvomno vodi tudi k razmišljanju o tem, kako deluje naš svet.

Napovednik