Obupano mamo mrtvega vojaka pred kamero uspavali z injekcijo #video

Videoposnetek, ki ga je posnel neznani snemalec zdaj že ugasle lokalne televizijske postaje, je takoj postal globalna senzacija in predvsem simbol velike sramote, ki so jo zaradi nesreče jedrske podmornice Kursk čutili v Moskvi. 

Danes mineva 25 let od najverjetneje najzloglasnejše podmorniške nesreče v zgodovini 

Podmornica Kursk, 154 metrov dolgo plovilo na jedrski pogon razreda Oscar II in ponos ruske mornarice, je 12. avgusta 2000 potonila med vojaško vajo v Barentsovem morju, umrli so vsi člani posadke. Foto: Wikimedija Commons / Vlada Ruske federacije
Brodolom jedrske podmornice Kursk sta povzročili dve eksploziji torpedov, ena "slepega", namenjenega vojaški vaji, in od pet do sedem pravih. Na krovu Kurska je bilo 118 članov posadke. Po kasnejših ugotovitvah preiskovalcev nesreče so v prvotnih eksplozijah umrli vsi člani posadke razen 23, ki so življenja izgubili nekaj ur pozneje, ko je izbruhnil še požar.

Novice Šef zveze Nato: Vladimir Putin ne bo dobil tega, kar hoče

Odziv Kremlja je bil neverjetno slab

Ruske oblasti na čelu s takrat še novopečenim predsednikom Vladimirjem Putinom so si katastrofalne razsežnosti nesreče podmornice namreč več dni prizadevali pomesti pod preprogo oz. so zanjo brez dokazov sprva celo okrivili podmornico ene od članic zveze Nato, vendar ruske javnosti niso prepričali. 

Preiskovalca nesreče so napadali na ulici

Ilja Klebanov, visoki ruski vladni uradnik, ki ga je predsednik Vladimir Putin določil za vodjo preiskave nesreče podmornice, je bil tarča besnih in obupanih odzivov svojcev umrlih mornarjev ne le na tiskovni konferenci, na kateri so dobesedno na silo uspavali mamo enega od njih, temveč tudi na ulici, kjer so ga napadli tako verbalno kot tudi fizično, je takrat poročal britanski medij The Guardian.

Tragedijo 108 metrov pod gladino Barentsovega morja je v prvi vrsti zaznamoval predvsem katastrofalen odziv ruske vojske in vladajoče politike. Izkazalo se je, da je bila ruska mornarica izredno nepripravljena na dogodek takšne razsežnosti, saj so razbitino Kurska, v kateri je bilo po eksplozijah ujetih še okrog 23 mornarjev, iskali kar 16 ur in nato nanjo v štirih dneh večkrat neuspešno poskusili pritrditi potapljaške zvonove, ki bi ujetim članom posadke morda omogočili pobeg. Foto: Guliverimage

Je Kursk pomenil konec demokracije v Rusiji?

Nesreča jedrske podmornice Kursk po mnenju nekaterih političnih analitikov, tudi ruskih, ki jih zaradi takšnih stališč v Kremlju nimajo najbolj v čislih, predstavlja enega od največjih mejnikov v zgodovini sodobne Rusije.

Novice Bodo Rusi res testirali leteči Černobil?

"Laži so se začele s potopom Kurska. Ko je podmornica potonila, se je ruska vlada začela vmešavati v pravne sisteme, začelo se je podjarmljanje organov pregona, do ruske oblasti kritičnih državnih medijev. Če se ozremo nazaj, se je proces razkroja demokracije v Rusiji začel s Kurskom," je pred leti dejal ruski odvetnik Boris Kuznecov, ki je zastopal družine 55 umrlih članov posadke Kurska.

Ruska politika je javnosti več dni lagala o resnosti dogodka in večkrat zavrnila pomoč, ki so jo ponujale druge države, med drugim Velika Britanija, Norveška, Francija, Nemčija in Izrael. Šele peti dan po zadnjem potopu Kurska je Vladimir Putin sprejel pomoč britanskih in norveških potapljačev, ki so skupaj z ruskimi kolegi lahko le potrdili, da nesreče ni preživel nihče. Foto: Guliverimage

Veliko zaslug za to, da se je ruska javnost na nesrečo jedrske podmornice Kursk in katastrofalno krizno upravljanje ruske vladajoče politike odzvala s takšnim ogorčenjem in tako glasno, so takrat sicer imeli tudi ruski večinski mediji, ki ob prelomu tisočletja še niso bili pod nadzorom kremeljskega aparata in so bili zato zelo kritični do odziva Kremlja na nesrečo Kurska.