Sreda, 18. 6. 2025, 18.47
4 ure, 14 minut
Iz Kitajske prihajajo slabe novice za Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,92
Kitajski predsednik Ši Džinping se poskuša svetu predstaviti kot velik zagovornik svobodne trgovine in nasprotnik Trumpovega protekcionizma, v resnici pa naj bi poskušal Kitajsko spremeniti v gospodarsko trdnjavo, ki bi veliko izvažala in čim manj uvažala.
Kitajska krepi svoj izvoz, obenem pa postaja vse manj odprta za uvoz. To je posledica premajhne kitajske potrošnje in prizadevanj Pekinga, da bi čim bolj okrepil domačo industrijo.
Ko so ZDA in Kitajska prejšnji teden dosegle dogovor o koncu najnovejšega spopada v trgovinski vojni, je predsednik ZDA Donald Trump na družbenih omrežjih zapisal, da bosta s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom tesno sodelovala pri odpiranju Kitajske ameriški trgovini.
Kitajska gospodarska trdnjava
Toda pri ameriškem poslovnem mediju Wall Street Journal (WSJ) dvomijo, da se bo Kitajska bolj odprla za ameriški uvoz. Dejstvo je namreč, da se Kitajska vse manj zanima za blago drugih držav. Čeprav njen izvoz narašča, njen uvoz nazaduje.
Ši Džinping tako Kitajsko spreminja v nekakšno gospodarsko trdnjavo, kar bo Pekingu in Washingtonu otežilo dogovor o dolgoročnem trgovinskem sporazumu, ki bi omogočal večje kitajske nakupe ameriškega blaga.
Trgovina brez uvoza?
"Kitajska vizija trgovine je izvoz brez uvoza," je za WSJ pojasnil ekonomist in nekdanji uslužbenec ameriškega finančnega ministrstva Brad Setser.
Zahodne blagovne znamke, od Swatcha do Porscheja in luksuznega velikana LVMH, poročajo o šibki prodaji na Kitajskem, saj kitajski potrošniki strogo omejujejo svojo porabo.
Ne glede na to, ali gre za avtomobile, kemikalije ali surovine, kitajsko povpraševanje po številnih izvoznih izdelkih drugih držav je nespremenjeno ali padajoče, čeprav kitajsko gospodarstvo poroča o rasti, ki znaša približno pet odstotkov na leto.
Velik skok kitajskega izvoza
Če upoštevamo vpliv menjalnih tečajev, se kitajski uvoz od konca leta 2022 do marca letos sploh ni povečal, medtem ko se je izvoz po podatkih Nizozemskega urada za analizo ekonomske politike v omenjenem obdobju povečal za kar 33 odstotkov.
Od konca leta 2022 do maja letos se je kitajski uvoz iz ZDA v dolarjih zmanjšal za 11 odstotkov, uvoz iz Japonske se je zmanjšal za 17 odstotkov, uvoz iz Nemčije pa za 18 odstotkov.
Kitajska manj uvaža tudi iz držav v vzponu
Upočasnil se je tudi uvoz iz velikih gospodarstev v vzponu in proizvajalk surovin, kot sta Brazilija in Južna Afrika. Te so dobavljale železovo rudo, baker in energijo, ki jih je Kitajska na veliko uvažala med svojo vrtoglavo ekspanzijo.
Kitajska želi doseči prevlado pri ključnih tehnologijah, kamor prištevajo tudi električne avtomobile.
Takšna neuravnoteženost izvoza in uvoza je v veliki meri posledica Šijeve gospodarske politike, ki je usmerila naložbe v tovarne, medtem ko ni storila veliko za spodbuditev potrošnje. Konec nepremičninskega razcveta pa je medtem zajezil kitajsko pohlepno povpraševanje po surovinah.
Samozadostnost na področju ključnih tehnologij
Šijeva dolgoročna ambicija je zagotoviti kitajsko samozadostnost na področju ključnih tehnologij, hkrati pa želi prevladovati v dobavi teh ključnih tehnologij svetovnemu trgu. Temu cilju se približuje na področjih, kot so električna vozila, baterije, gradbeni stroji in medicinski pripomočki.
Kitajska podjetja pravijo, da nadomeščajo tuje dobavitelje s tistimi s sedežem na Kitajskem, da bi lokalizirala svoje dobavne verige in izrinila uvoz. To je trend, ki ga je dodatno spodbudil trgovinski spor z ZDA.
Kitajski izbris ZDA?
Državnim podjetjem v nekaterih sektorjih so naložili, da do leta 2027 v svojih informacijskih sistemih zamenjajo tujo programsko opremo. To pobudo nekateri imenujejo "Izbriši A", kar pomeni Izbriši Ameriko.
Kitajska največ uvaža polprevodnike, vključno s tistimi, ki jih prodajajo ameriška podjetja, kot je Qualcomm, kar je po mnenju Ši Džinpinga vir ranljivosti za Kitajsko. Kitajska uvaža tudi veliko energije in hrane. Na fotografiji: Qualcommov čip v Huaweievem telefonu.
Podjetja v ZDA, Evropi in na Japonskem opažajo upadanje kitajskega povpraševanja po njihovih izdelkih, saj se spopadajo z vse večjo konkurenco kitajskih tekmecev, od katerih mnogi na Kitajskem agresivno znižujejo cene v boju za tržni delež.
Ši se v javnosti predstavlja kot zagovornik svobodne trgovine
Kljub tem trendom si Ši prizadeva Kitajsko prikazati kot zagovornico globalizacije in odprtega svetovnega gospodarstva ter kot branilko trenutnega trgovinskega sistema, ki temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Obenem kitajski predsednik graja Trumpovo protekcionistično politiko.
Tuja podjetja se skušajo prilagajati tako, da povečujejo lastno proizvodnjo na Kitajskem. Takšen je primer nemškega podjetja za medicinsko tehnologijo Drägerwerk, ki na Kitajsko izvaža ventilatorje in druge medicinske izdelke. Izvoz njihovih izdelkov na Kitajsko se je lani v primerjavi z letom 2023 kar prepolovil. To je posledica politike kupuj lokalno, ki jo izvajajo kitajske bolnišnice, še piše WSJ.
