Torek, 19. 8. 2025, 17.06
2 tedna, 6 dni
Vojna v Ukrajini
Trump: Ukrajina bo dobila veliko ozemlja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,85
"Ukrajina bo obila bo veliko ozemlja. Ampak to je bila vojna, Rusija pa je močna vojaška sila ... pa če je ljudem to všeč ali ne," je v intervjuju dejal Trump.
Ameriški predsednik Donald Trump se je v ponedeljek v Beli hiši srečal s ključnimi evropskimi voditelji in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po srečanju je v objavi na družbenih omrežjih potrdil "varnostna jamstva za Ukrajino". Čeprav po srečanju ni izključil možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino, je danes v intervjuju za televizijsko hišo Fox News kot že ničkolikokrat spremenil stališče in možnost napotitve zavrnil. V intervuju je spet omenil, da mora biti Ukrajina pripravljena na predajo dela ozemlja Rusiji in da mora Zelenski pokazati nekaj prilagodljivosti.
Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so včeraj v intervjuju za Fox News vprašali, ali se je v Beli hiši s svetovnimi voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pogovarjal o morebitnih dogovorih o "zamenjavi ozemelj".
"Ukrajina bo dobila nazaj svoje življenje," je dejal. "Dobila bo veliko ozemlja. Ampak to je bila vojna, Rusija pa je močna vojaška sila ... pa če je ljudem to všeč ali ne." Dodal je: "Zdaj govorijo o Donbasu, vendar je Donbas, kot veste, trenutno v 79-odstotni lasti in pod nadzorom Rusije."
O mirovnih pogajanjih je povedal: "Putinu (Putinu, op. ur.) sem rekel, da bomo organizirali srečanje s predsednikom Zelenskim in da se bosta vidva srečala, nato pa, če bo po tem srečanju vse v redu, bom jaz prevzel pobudo in bomo zgodbo dokončali. Ampak veste, v tem primeru sta za tango potrebna dva."
Trumpove izjave se precej skladajo s sporočili, ki po srečanju v Beli hiši prihajajo iz Moskve. "Brez spoštovanja varnostnih interesov Rusije, brez popolnega spoštovanja pravic Rusov in rusko govorečih ljudi, ki živijo v Ukrajini, ni mogoče govoriti o nobenih dolgoročnih sporazumih," je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal v pogovoru za rusko televizijo Rossiya 24. Poudaril je, da te pravice zagotavlja tudi ukrajinska ustava.
Ruski zunanji minister je današnjo izjavo podal po ponedeljkovih pogovorih med Trumpom in voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Finske, Ukrajine, Evropske komisije in zveze Nato, ki so v Beli hiši razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora.
Vsako srečanje na najvišji ravni je treba načrtovati "zelo temeljito"
Predsednik ZDA je po navedbah portala Politico, ki se sklicuje na visokega ameriškega uradnika, v telefonskem pogovoru Putinu najprej ponudil tristransko srečanje, vendar naj bi ruski predsednik dejal, da to ni potrebno in da se lahko z Zelenskim sestaneta na štiri oči. Organizacijo in pripravo srečanj naj bi na strani ZDA sicer prevzel posebni odposlanec Steve Witkoff.
Organizacijo in pripravo srečanj naj bi na strani ZDA prevzel posebni odposlanec Steve Witkoff.
Lavrov je poleg tega pohvalil Trumpa in njegovo ekipo, ki si po njegovih besedah "iskreno želi doseči rezultat, ki bo dolgoročen, trajnosten in vzdržen".
Kritičen pa je bil do evropskih voditeljev, katerih stališča so po njegovem nekonstruktivna, saj da so "vztrajali le pri prekinitvi ognja in pri tem, da bodo nato nadaljevali dobavo orožja Ukrajini".
Še ostrejše kritike na račun Zelenskega in voditeljev evropskih držav so izrazili nekateri drugi ruski politični predstavniki. Nekdanji predsednik države in trenutni namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je Zelenskega označil za "klovna iz Kijeva", vodja odbora ruskega senata za zunanjo politiko Konstantin Kosačev pa je dejal, da "niti Kijev niti Bruselj ne moreta več lajati na Rusijo, skrita za hrbtom Amerike".
Trumpu v korist
Po srečanju je Trump v objavi na družbenih omrežjih potrdil "varnostna jamstva za Ukrajino". Ukrajina je predlagala posel v vrednosti sto milijard dolarjev za nakup ameriškega orožja, katerega stroške bo krila Evropa. Po poročilih je bil posel predlagan v zameno za trdna varnostna jamstva ZDA, ko bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo.
Dokument, ki ga je pregledal časopis Financial Express, kaže, da je Kijev predlagal tudi ločen posel z ameriškimi podjetji v vrednosti 50 milijard dolarjev za skupno proizvodnjo brezpilotnih letalnikov. Načrt je bil evropskim zaveznikom predstavljen, še preden se je ukrajinski predsednik Zelenski srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši, piše v poročilu.
To je bil neposreden apel na Trumpove želje, da bi imel koristi od teh pogovorov na področju trgovine. Sredi njegove nenehne tarifne mrzlice naj bi ta dogovor, če bo okrepljen, ZDA postavil za vojaškega pomočnika Ukrajine. Trump je ob komentarju te morebitne poteze opozoril, da ZDA "niso dale ničesar", temveč zgolj "prodajale orožje".
Ta sto milijard dolarjev vreden dogovor je tudi ozadje Trumpovega postopnega povezovanja z Rusijo ob koncu vojne po srečanju s Putinom na Aljaski.
Kot je razvidno iz dokumenta, do katerega se je uspelo dokopati FT, v dogovoru Ukrajine s Trumpom v vrednosti sto milijard dolarjev "trajni mir ne bo temeljil na koncesijah in brezplačnih darilih Putinu, temveč na močnem varnostnem okviru, ki bo preprečil prihodnjo agresijo".
Poleg tega je poročilo razkrilo tudi, da je Kijev zavrnil Putinov predlog o zamrznitvi ukrajinske fronte v primeru umika.
Trumpov zavrnil možnost napotitve ameriških vojakov
Po srečanju Trumpa in Ukrajine z evropskimi voditelji je Trump v ponedeljek v objavi na družbenih omrežjih potrdil "varnostna jamstva za Ukrajino", pri čemer v odgovorih na novinarska vprašanja po srečanju ni zavrnil možnosti, da bi v Ukrajino vojake po sklenitvi dogovora napotile tudi ZDA.
V nasprotju s tem je danes poudaril, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale in kot del morebitnih jamstev Ukrajini omenil če zračno podporo ZDA.
Trump je na vprašanje o varnostnih jamstvih v pogovoru za ameriško televizijo Fox News odgovoril, da so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo med tistimi, ki si želijo v Ukrajino napotiti vojake. "Mislim, da tu ne bo problem. (...) Mislim, da je Putin utrujen od vojne," je nadaljeval in hkrati zagotovil, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale. V Moskvi so sicer vselej vztrajali, da ne bodo pristali na namestitev zahodnih sil v Ukrajini.
Zelenski: Storili bomo vse, da bo pot do miru postala resničnost
Danes se je Zelenski oglasil tudi na omrežju X, kje je zapisal, da je včerajšnje srečanje resnično pomemben korak k koncu vojne in zagotavljanju varnosti Ukrajine in njenih ljudi. "Že delamo na konkretni vsebini varnostnih jamstev. Danes nadaljujemo koordinacijo na ravni voditeljev. Pogovori bodo potekali in pripravljamo ustrezne formate. Delo bomo nadaljevali tudi jutri," je zapisal Zelenski in se zahvalil vsem partnerjem za odločnost in podporo.
"Ukrajina čuti to moč. In storili bomo vse, da bo pot do miru postala resničnost – s partnerstvom, z varnostnimi jamstvi in s pogumom ukrajinskega ljudstva," je sklenil.
Yesterday, important talks took place in Washington with the President of the United States and European leaders. This was truly a significant step toward ending the war and ensuring the security of Ukraine and our people. We are already working on the concrete content of the… pic.twitter.com/FXGnQfcdzz
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) August 19, 2025
Nemški kancler: Srečanje Putina in Zelenskega že v naslednjih dveh tednih
Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju voditeljev dejal, da so bila pričakovanja, ki so jih imeli, ne le izpolnjena, temveč celo presežena. Po navedbah Merza bo do srečanja med Zelenskim in Putinom verjetno prišlo v naslednjih dveh tednih. Ob tem je kancler dodal, da ni prepričan, ali bo imel Putin dovolj poguma za srečanje z Zelenskim.
Srečanje se bo odvijalo na Madžarskem?
Čeprav Kremelj ni javno objavil svojega soglasja o kraju srečanja, je visoki uradnik ameriške administracije dejal, da bi se srečanje Putina in Zelenskega lahko odvijalo na Madžarskem.
Spomnimo, zadnji neposredni pogovor med Rusijo in Ukrajino je potekal junija v Turčiji. Putin je zavrnil javno povabilo Zelenskega, da se z njim sreča iz oči v oči, in namesto tega poslal delegacijo na nižji ravni.
Macron predlaga Švico, ta bi Putinu podelila imuniteto
Pogovore mora gostiti nevtralna država, pa je v današnjem intervjuju za francoske medije glede načrtovanega srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je za to, da bi potekalo v Švici, natančneje v Ženevi.
"Srečanje bo gostila nevtralna država, morda Švica - sam se zavzemam za Ženevo - ali pa katera druga država," je glede možne lokacije srečanja v današnjem intervjuju za francosko medijsko mrežo TF1 dejal Macron. Zatrdil je, da bo srečanje potekalo v Evropi.
Švica bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi državo obiskal z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini, je danes izjavil švicarski zunanji minister Ignazio Cassis. Putina sicer bremeni nalog za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
Po navedbah Cassisa je švicarska vlada lani opredelila pravila za podelitev imunitete osebi, za katero je izdan mednarodni nalog za aretacijo. Kot je pojasnil, se posamezniku lahko podeli imuniteta, če ta pride v državo na mirovno konferenco, in ne iz zasebnih razlogov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ICC je leta 2023 izdal naloga za aretacijo Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove zaradi njune domnevne odgovornosti za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Rusijo. V Moskvi so obtožbe o ugrabljanju otrok večkrat odločno zavrnili.
Costa po videokonferenci članic EU o varnostnih jamstvih za Ukrajino
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je po današnji videokonferenci članic EU zavzel za varnostna jamstva za Ukrajino, podobna kolektivni obrambi zveze Nato. Na srečanju so se prisotni seznanili z izidom ponedeljkovih pogovorov voditeljev v Beli hiši, kar je bilo tudi v ospredju današnjega srečanja t. i. koalicije voljnih.
"Po treh letih in pol vojne se krepijo diplomatska prizadevanja in pogovori o zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini," je na novinarski konferenci povedal Costa in izpostavil pomen sodelovanja ZDA pri jamstvih. Pri tem se je znova zavzel za jamstva, podobna kolektivni obrambi zveze Nato.
Vojna v Ukrajini po njegovih besedah ostaja na vrhu agende voditeljev EU. "Naša glavna prednostna naloga mora biti ustavitev ubijanja. Ali to imenujemo prekinitev ognja ali premirje, je sekundarnega pomena," je nadaljeval in se zavzel za ohranitev pritiska na Rusijo.
Po videokonferenci je Costa opravil pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med klicem je poudaril enotnost EU, njeno neomajno podporo Ukrajini in zavezanost k ohranjanju pritiska na Rusijo. "Skupaj s predsednikom Zelenskim in ZDA bomo pripravili naslednje korake za dosego pravičnega in trajnega miru," je še zapisal na omrežju X. Poleg videokonference članic EU je danes potekalo tudi novo virtualno srečanje zaveznic Ukrajine v okviru t. i. koalicije voljnih, ki sta ga gostila britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron.
