Sreda, 11. 6. 2025, 15.25
1 dan, 5 ur
Trump: Dogovor s Kitajsko dosežen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Sodeč po Trumpovem zapisu naj bi bila skupna povprečna carinska stopnja na uvoz kitajskega blaga v ZDA v prihodnje pri 55 odstotkih, povprečna stopnja za uvoz ameriškega blaga na Kitajsko pa pri 10 odstotkih. Trump po novem trdi, da so ameriško-kitajski odnosi odlični.
Pogajalci ZDA in Kitajske so v Londonu po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dosegli dogovor o trgovinskih odnosih. Dogovor naj bi sodeč po Trumpovem zapisu na omrežju Truth Social med drugim vseboval določila o carinskih stopnjah in o redkih zemljah. Morata pa Trump in kitajski predsednik Ši Jinping dogovorjeno še potrditi.
"Dogovor s Kitajsko je dosežen, morava pa ga potrditi še predsednik Ši in jaz," je zapisal Trump.
Po njegovih navedbah dogovor med drugim predvideva nemoteno (pred)dobavo kitajskih magnetov in drugih potrebnih redkih zemelj v ZDA.
ZDA bodo medtem po Trumpovih besedah Kitajski zagotovile "kar je bilo dogovorjeno", med drugim naj bi spet omogočili študij kitajskih študentov na ameriških univerzah.
Sodeč po Trumpovem zapisu naj bi bila skupna povprečna carinska stopnja na uvoz kitajskega blaga v ZDA v prihodnje pri 55 odstotkih, povprečna stopnja za uvoz ameriškega blaga na Kitajsko pa pri desetih odstotkih. Trump je dodal, da so ameriško-kitajski odnosi "odlični".
Predstavniki ZDA in Kitajske so sicer po ponedeljkovih in torkovih pogovorih v Londonu najprej sporočili, da sta se Kitajska in ZDA dogovoril "o okviru za nadaljnji napredek na področju trgovine", ki ga pa ga morata potrditi še Trump in Ši.
Globalne trgovinske napetosti se po Trumpovem nastopu mandata močno povečale, saj je ameriški predsednik sprožil carinsko vojno proti skoraj vsemu svetu. Še posebej silovita je bila s Kitajsko, a se je sčasoma vsaj nekoliko umirila. Trenutno velja začasno premirje, med katerim so ZDA carine na kitajski uvoz znižale s 145 na 30 odstotkov, Kitajska pa jih je za ZDA znižala s 125 na deset odstotkov.
Pri francoski tiskovni agenciji AFP ocenjujejo, da 55-odstotna carinska stopnja, ki jo omenja Trump, pomeni seštevek omenjenih 30-odstotnih carin in v povprečju 25-odstotnih dodatnih carin na nekatere strateške izdelke, ki jih je uvedla že administracija predsednika Joeja Bidna. Medtem naj bi Kitajska torej ostala pri znižanju carin na 10 odstotkov, dogovorjenem v Ženevi.
Pogovori med drugim potekajo tudi med ZDA in EU, ki ji Trump prav tako grozi z visokimi dodatnimi carinami. Trenutno sicer za uvoz z večine sveta v ZDA veljajo 10-odstotne splošne carine.
Cene življenjskih potrebščin v ZDA so bile maja na medletni ravni višje za 2,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot aprila, je objavilo ameriško ministrstvo za delo. Inflacija je bila skladna s pričakovanji analitikov, gre pa sicer za prvo krepitev rasti cen od začetka leta.
Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,1 odstotka, potem ko je bila aprila mesečna rast 0,2-odstotna. Mesečna inflacija je bila malenkost nižja od pričakovanj, poročajo tuje tiskovne agencije.
Inflacijo so spodbudile predvsem višje cene stanovanjskih stroškov in tudi hrane, inflacijo pa so blažile cene energije. Cene pogonskih goriv so bile na primer medletno nižje za 12 odstotkov.
Osnovna inflacija, torej tista brez upoštevanja cen hrane in energije, ki jo centralna banka Federal Reserve najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, je maja ostala pri 2,8 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali rahel dvig na 2,9 odstotka. Od začetka leta se je sicer inflacija v ZDA umirjala, maja pa se je prvič obrnila (rahlo) navzgor.
Trgi so podatke o inflaciji tokrat pričakovali tudi zaradi carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med drugim za uvoz iz večjega dela sveta uvedel 10-odstotne carine, ob tem pa še dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, avtomobilov ter avtomobilskih delov. Trgovinskim partnericam je sicer napovedal še precej višje tako imenovane vzajemne carine, a je ukrep začasno zamrznil.
