Janez Janša
Sreda, 13. 8. 2025, 8.47
1 ura, 59 minut
Janša po pravico tudi na evropsko sodišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Janša v pritožbi med drugim trdi, da so slovenska sodišča narobe ocenila pomembne vidike primera.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Slovenijo pozvalo k izjasnitvi v primeru pritožbe prvaka SDS Janez Janša v primeru obsodbe zaradi tvita, žaljivega do novinarke Eugenije Carl. Janša se je na ESČP obrnil, potem ko sta vrhovno in ustavno sodišče potrdili njegovo obsodilno sodbo. Pravnik Jurij Toplak pravi, da je izid težko napovedati.
Janša je pritožbo na ESČP vložil julija 2024, kot izhaja iz objave na spletni strani ESČP, pa je to 16. julija pozvalo tako Janšo kot Slovenijo oziroma državno odvetništvo, naj se izrečeta o tem, ali je bila Janši kršena pravica do svobode govora.
"Slovenska sodišča so narobe ocenila pomembne vidike primera"
Janša sicer v pritožbi med drugim trdi, da so slovenska sodišča narobe ocenila pomembne vidike primera, vključno s političnim ozadjem njegove izjave, njegovim položajem kot člana politične opozicije in dejstvom, da je njegov zapis opozoril na problematiko pristranskosti medijev, kar da je v velikem javnem interesu. Dodatno Janša navaja, da sodišča niso ustrezno upoštevala, da je bil zapis objavljen na omrežju Twitter (danes X), ki je znan po "spontanih in ekspresivnih izmenjavah kratkih mnenj". Ocenjuje, da je Carl javna oseba, in poudarja, da je šlo pri njegovem zapisu o odsluženih prostitutkah za metaforo, ki naj bi opisala njeno pristransko poročanje.
Sodišče je strani tudi pozvalo, naj se v argumentaciji opreta na dosedanjih pet svojih sodb, ki jih šteje za podobne. "V eni, Sanchez proti Franciji, je ESČP odločilo, da Francija ni kršila svobode izražanja, ko je obsodila urednika, ki je na spletu dovolil do muslimanov sovražne objave. V preostalih štirih sodbah – proti Turčiji, Madžarski, Armeniji in Makedoniji – pa je ESČP odločilo, da so države kršile svobodo izražanja. V enem primeru je šlo na primer za sankcioniranje protestnika, ki je policista zmerjal z 'izmeček', 'bedak', v drugem pa za denarno kazen madžarske opozicije, ki je pozicijo označila za mafijo," je za STA dosedanjo prakso komentiral pravnik Jurij Toplak, sicer direktor raziskovalnega centra Alma Mater Vienna na Dunaj in gostujoči profesor na univerzi Fordham v New Yorku.
Toplak: Zadeva je nepredvidljiva
Ob tem dodaja, da je sodišče svojo prakso skozi leta spreminjalo. Do pred nekaj leti je namreč ščitilo svobodo govora, vključno z ostrim, vulgarnim in nezaželenim izražanjem, kot so izrazi idiot, fašist in podobno. A v zadnjih letih je ESČP nekajkrat zavrglo pritožbe zoper obsodbe zaradi razžalitev, tudi v zadevah Slovenije – na primer v zadevah Boštjana M. Turka.
"Zato je zadeva nepredvidljiva in odvisna tudi od tega, kateri sodniki bodo odločali," navaja Toplak. Kot pravi, je zelo verjetno, da bo sodbo sprejel senat sedmih sodnikov. Lahko pa se celo zgodi, da se sedem sodnikov odloči zadevo prepustiti velikemu senatu 17 sodnikov, kot so to naredili v omenjenih sodbah proti Franciji, Madžarski in Turčiji. Po drugi strani pa se lahko zadeva konča tudi drugače, denimo s poravnavo ...
Novinarka Televizije Slovenija Carl je od predsednika SDS Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve zaradi Janševega žaljivega tvita na njen račun. Janša je namreč marca 2016 na družbenem omrežju Twitter v zvezi s Carl in njeno kolegico Mojco Šetinc Pašek objavil zapis, da "na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Eugenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov". Dodal je še ključnik Zvodnik Milan.
Janša se je najprej obrnil na višje sodišče
Prvostopenjsko sodišče je Carlovi prisodilo odškodnino v višini šest tisoč evrov. Janša se je obrnil najprej na višje sodišče, ki je njegovo pritožbo zavrnilo, nato pa še na vrhovno sodišče z zahtevo za revizijo postopka in na ustavno sodišče, a je bil v obeh primerih neuspešen.
Ustavno sodišče je zadevo presojalo tudi z vidika pravice do svobode izražanja. Sodniki so v odločbi zapisali, da ustavno sodišče pripisuje velik pomen svobodi izražanja izvoljenega predstavnika ljudstva, vendar pri tem ni pomemben le status avtorja izjave, ampak tudi druge okoliščine primera, kot so vsebina, oblika in širši kontekst sporne izjave. Poudarili so, da je izraženo mnenje izvoljenega predstavnika ljudstva visoko varovano le, dokler prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi, torej dokler ne vsebuje žaljivih izjav "ad personam", ki ne prispevajo k razpravi v javnem interesu.
"Če je pritožnik s spornim tvitom res želel odpreti pomembno temo o domnevni politični pristranskosti nasprotne udeleženke, bi to lahko izrazil na bistveno bolj vsebinski, predvsem pa na bistveno manj žaljiv način," so še zapisali.
To je bila sicer že druga odločba ustavnega sodišča, v kateri je bilo to kritično do žaljivega komuniciranja Janeza Janše. Ustavno sodišče je namreč pritrdilo tudi pritožbi Mojce Šetinc Pašek in razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, ki je v njenem primeru razveljavilo dosojeno odškodnino zaradi žaljivega tvita Janeza Janše.
