Petek, 11. 4. 2025, 10.11
7 ur, 47 minut
Še ena Trumpova kapitulacija: je to konec?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,43
Donald Trump napoveduje operacijo velikega samoizgona nezakonitih priseljencev. Ta operacija naj bi nezakonite priseljence spremenila v zakonite.
Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump za 90 dni odložil carinsko vojno proti preostalemu svetu (z izjemo desetodstotne splošne carinske stopnje in 145-odstotne carine na kitajske izdelke), je zdaj stopil korak nazaj tudi pri svojih obljubah o množičnih izgonih nezakonitih priseljencih. Ti po nekaterih podatkih predstavljajo pet odstotkov ameriške delovne sile in so med drugim zelo pomembni v kmetijstvu.
Najstrmejši padec cen ameriških državnih obveznic v zadnjih 40 letih, zaradi katerega bi ZDA lahko imele resne težave pri refinanciranju ameriškega dolga in izdaji novega dolga, je Donalda Trumpa prisilil v 90-dnevni odlog visokih carin za vse države razen za Kitajsko.
Trumpov vzpon s pomočjo protipriseljenske retorike
Zdaj pa Trump stopa korak nazaj tudi pri svoji napovedi, da bo po v vrnitvi v Belo hišo izpeljal množični izgon nezakonitih priseljencev (po nekaterih ocenah v ZDA živi več kot enajst milijonov nezakonitih oziroma nedokumentiranih priseljencev).
Protipriseljenska politika je bila glavni temelj, na katerem je Trump od leta 2015 naprej, ko je obljubljal gradnjo velikega zidu na Mehiki, zgradil svoj politični vzpon. Od velikega zidu, ki naj bi ga plačala Mehika, v njegovem prvem mandatu (januar 2019–januar 2021) ni bilo nič, prav tako tudi od napovedanih množičnih izgonov na milijone nezakonitih priseljencev.
Medijsko odmevni izgoni
Trdo politiko do nezakonitih priseljencev je Trump obljubljal tudi pred volitvami leta 2024. Po volitvah so se sicer zgodili medijsko spektakularni izgoni, na primer izgonov pripadnikov v ZDA delujočih kriminalnih tolp, katerih člani imajo korenine v Latinski Ameriki (številne so zaprli v zapor v Salvadorju).
Pripadniki v ZDA delujoče kriminalne tolpe MS-13 v zaporu v Salvadorju, kamor je prišla marca letos na ogled Trumpova ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem.
Trump je tudi ukinil začasni status zaščite pred izgonom (TPS) za 350 tisoč venezuelskih priseljencev. Ti so v ZDA prišli zakonito, torej niso nezakoniti priseljenci. Ta Trumpov ukrep je sodišče za zdaj blokiralo.
Trump želi nezakonite priseljence spremeniti v zakonite
Zdaj pa je Trump napovedal t. i. veliko operacijo samoizgona iz ZDA (v izvirniku big self-deport operation). Kot je razložil Trump, bi nezakoniti priseljenci sami odšli iz ZDA v svoje matične države, nato pa se vrnili nazaj kot zakoniti priseljenci. Pri tem bi jim ameriške oblasti pomagale, da bi se čim prej vrnili v ZDA.
Trump je tudi napovedal, da bodo oblasti pri vprašanju nezakonitih priseljencev sodelovale z ameriškimi kmeti. "Če imajo (kmetje, op. p.) močna priporočila za svoje kmetije za določene ljudi, jim bomo dovolili, da (nezakoniti priseljenci, op. p.) ostanejo nekaj časa. Potem bomo sodelovali skupaj s kmeti, da se bodo (nezakoniti priseljenci, op. p.) čimprej zakonito vrnili nazaj. Poskrbeti moramo za naše kmete in naše hotele ter za različne kraje, kjer potrebujejo ljudi," je napovedal Trump.
Nezakoniti priseljenci so pomemben del ameriškega gospodarstva
Dejstvo je, da nezakoniti priseljenci predstavljajo pet odstotkov ameriške delovne sile (vsak dvajseti zaposleni v ZDA je torej nezakoniti priseljenec), pri čemer so zelo pomembni v kmetijstvu, pa tudi v hotelirstvu. Tu opravljajo slabo plačane službe, za katere med Američani ni velikega zanimanja.
Trumpova napoved operacije velikega samoizgona nezakonitih priseljencev:
Trump on deportations: We are going to work with farmers. If they have strong recommendations for their farms for certain people we’re going to let them stay in for a while… we have to take care of our farmers and our hotels and various places where they need the people pic.twitter.com/OQEScOnGkq
— Acyn (@Acyn) April 10, 2025
Vse skupaj priseljenci v ZDA (nezakoniti in zakoniti) po nekaterih podatkih predstavljajo petino delovne sile. Glede na to, da je eden od ciljev Trumpove carinske vojne v ZDA tudi ponovna industrializacija, je vprašanje, ali je mogoče to ponovno industrializacijo izpeljati brez priseljenske delovne sile. Že zdaj naj bi imeli v ameriški industriji težave pri iskanju delovne sile.
Trumpove morebitne težave z gibanjem Maga?
Seveda je vprašanje, kako se bodo na te Trumpove napovedi oziroma poteze odzvali v gibanju Maga, kjer so zagovorniki zajezitve priseljevanja, ne samo nezakonitega, ampak tudi zakonitega, zelo močni.
Ti so morali na čelu s Stevom Bannonom in Lauro Loomer pred meseci že priznati poraz glede vizumskega sistema H1B, ki ameriškim delodajalcem omogoča zaposlovanje tujih državljanov v nekaterih poklicih. Trump je pred volitvami zagovarjal odpravo omenjenega vizumskega sistema, po volitvah pa podprl Elona Muska, ki zagovarja ta sistem.
