Sreda, 13. 8. 2025, 14.22
1 ura, 55 minut
Nova pravila britanske policije za manj špekulacij v digitalnem in resničnem svetu
Z razkritjem etnične pripadnosti osumljencev britanski varuhi reda nad spletne laži in neresnice

Policija Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske od danes uporablja nove smernice, s katerimi upajo, da bodo premagali spletne dezinformacije, ki so v bližnji preteklosti ogrožale javno varnost.
Nacionalni svet policijskih načelnikov (NPCC) in Policijska akademija Velike Britanije (College of Policing) sta pripravila novo usmeritev, za katero menijo, da bo preprečila širjenje lažnih novic. Policisti v Združenem kraljestvu bodo namreč lahko objavili etnično in narodno pripadnost osumljencev resnih zločinov.
Novo pravilo velja od danes in se nanaša na osumljence, proti katerim so izdane obtožnice v posebej občutljivih primerih, kjer obstaja resna nevarnost pojava in razširjanja lažnih informacij, in na primere, ki pritegnejo veliko medijsko pozornost. Policija mora izkazati razlog, kot je izboljšanje javne varnosti ali pomemben javni interes.
Lažne spletne objave zanetile množične proteste
Spletne dezinformacije velikokrat pripeljejo do napačnih odzivov in javnih pretresov. Ravno dva takšna primera sta močno pospešila pot do nove uredbe. Ob lanskem brutalnem umoru treh deklic v Southportu so družbena omrežja završala z objavami, da je storilec migrant islamske vere, kar je sprožilo večdnevne proteste in nemire po državi. Informacija se je kasneje izkazala za napačno. Po spletu so se razširile tudi lažne informacije, da sta posilstvo 12-letnice v Nuneatonu zakrivila iskalca azila iz Afganistana, kar je prav tako sprožilo proteste.
Zaradi takrat veljavnih smernic policija teh navedb ni smela niti zanikati niti potrditi – lahko bi objavili samo ime, rojstni datum in naslov bivanja storilcev. Takrat se je ponovno aktualiziralo pomembno vprašanje, koliko informacij naj policija deli z javnostjo, da s tem ne bi ogrozili poštenega sodnega postopka.
Lanske nasilne proteste v Southportu so v veliki meri podkurile lažne informacije, ki so po brutalnih umorih krožile po družbenih omrežjih. Policija teh navedb takrat ni smela ne potrditi ne zanikati.
Policija proti viralnim dezinformacijam
Policisti iz izkušenj sicer zagovarjajo načelo, da manj kot povedo, manj tvegajo. Toda v današnjem svetu visokih tehnologij se dezinformacije lahko v nekaj minutah prek družbenih omrežij razširijo na milijone ljudi in obrnejo razmere v nepričakovane in neželene smeri.
"Dezinformacije in napačne razlage hitro prevladajo, če ustvarimo informacijski vakuum. Naša dolžnost je, da ta vakuum zapolnimo z dejstvi," je pojasnila namestnica glavnega policijskega načelnika Združenega kraljestva Sam de Reya. Želja je najti občutljivo ravnovesje, ki bo dovolj zaupno, da bo obvarovalo integriteto sodnih postopkov, a hkrati dovolj odkrito, da bo preprečilo škodljive spletne špekulacije, ki lahko ogrozijo javni red.
V digitalni dobi molk ne more preživeti
Britansko ministrstvo za notranje zadeve nove smernice podpira in jim bo sledilo tudi samo, kadar bodo presodili, da je to v interesu javnosti.
Molk torej ni več najboljša rešitev, ker v dobi digitalnih komunikacij molka ni več – in če takrat ni uradnih podatkov, se na internetu (pre)pogosto pojavijo napačne, lažne in celo škodljive informacije.