Četrtek, 2. 1. 2025, 14.46
2 dneva, 4 ure
Konec je. Kdo bo prišel po Trumpu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,51
Donald Trump je premeten in preračunljiv politik, ki je vedel, da mu lahko protipriseljenska retorika pomaga pri zmagi na predsedniških volitvah.
Donald Trump, ki bo za predsednika ZDA zaprisegel 20. januarja letos, se še pred svojim drugim prihodom v Belo hišo oddaljuje od protipriseljenskih obljub, s katerimi je zmagal v letih 2016 in 2024. Pred volitvami je med drugim obljubil odpravo vizumskega sistema HB1, ker da odžira delo Američanom, zdaj pa je podprl multimilijarderja Elona Muska, ki je velik privrženec tega sistema. Musk je postal tarča jeze še zlasti gorečih pripadnikov gibanja Maga. Toda morda je le še vprašanje časa, kdaj bo počilo tudi med razočaranim delom gibanja Maga in Trumpom.
"Moj trebuh je v ZDA, toda moje srce je v Mehiki." Tako naj bi mehiški priseljenci v Teksasu govorili neki Teksašanki, eni od prvih Trumpovih podpornic, potem ko je ta julija 2015 napovedal kandidaturo za republikanskega predsednika ZDA. Trumpova protimehiška retorika je bil glavni razlog, da se je navdušila nad njim.
Trump pred volitvami leta 2016 volivcem zida gradove v oblakih
Takrat je Donald Trump, newyorški nepremičninski magnat in resničnosti zvezdnik, napovedoval gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki ga bo plačala ameriška južna soseda, in množično deportacijo več milijonov nezakonitih priseljencev. S temi obljubami je tudi zmagal novembra 2016, toda po volitvah jih ni uresničil. Zid na meji z Mehiko je bil zgolj Trumpov grad v oblakih.
Pred predsedniškimi volitvami leta 2020 že ni nastopil s tako izrazito protipriseljensko retoriko. Še več, začel je tudi nagovarjati priseljence. Toda protipriseljenske retorike se je spet oprijel po porazu na volitvah. Protipriseljenska retorika (spet napovedi množičnih izgonov nezakonitih priseljencev) je bila ena od glavnih, če ne glavna taktika, s katero je Trump zmagal na volitvah leta 2024.
Pred volitvami 2024 Trump preusmeri ost napadov
A za razliko od kampanje pred volitvami leta 2016 tokrat ni napadal latinskoameriških priseljencev oziroma Mehičanov, glasove je nabiral predvsem z napadi na zakonito priseljene Haitijce, ki so jim na spletu lažno očitali, da jedo mačke in pse, ki jih kradejo domačinom. Ta preusmeritev osti napadov je tudi eden od razlogov, da je za Trumpa glasovalo tudi veliko volivcev latinskoameriškega rodu.
Trumpova premetena politična igra
Trumpova protipriseljenska retorika je seveda zgolj premetena politična igra, s katero je med drugim v republikanski tabor privabil del nekdanjih demokratskih volivcev. Trump seveda ni ksenofob, sicer dve od njegovih treh žena ne bili priseljenki. Celo priseljenke iz dela Evrope, ki je v očeh Američanov del vzhodne Evrope: Čehinja Ivana Zelničkova in Slovenka Melanija Knavs (pozneje Melania Knauss).
Trumpova najstarejša hčerka Ivana, ta je poročena z Jaredom Kushnerjem, ki je judovskega rodu, ima celo češko ime. Njegova druga hčerka, Tiffany, pa je poročena z Michaelom Boulosom, ki je po očetu libanonskega porekla. Zelo kozmopolitsko omrežje torej. Podobno je tudi s Trumpovim podpredsednikom J.D. Vanceom, čigar žena Uša Čilikuri je hčerka indijskih priseljencev.
Koliko časa bo zdržala protislovna Trumpova koalicija?
Tako je nastal paradoks, da so za Trumpa volili hkrati volivci latinskoameriškega porekla (njihovo število v ZDA postopoma narašča) kot belopolti volivci nelatinskoameriškega porekla, ki so prepričani, da je v ZDA preveč priseljencev iz Latinske Amerike. Koliko časa bo še torej zdržala ta Trumpova protislovna volilna koalicija?
Tudi obljube o množičnem izgonu nezakonitih priseljencev so Donaldu Trumpu pomagale priti v Belo hišo. Vprašanje pa je, ali bo te obljube izpolnil ali pa bo razočaral svoje najbolj goreče podpornike.
Pri Trumpu gre seveda za vlečenje volivcev za nos. Glede na to, da se Trump leta 2028, ko bo star že 82 let, ne bo več mogel potegovati za nov predsedniški mandat (ameriška ustava dovoljuje samo dva predsedniška mandata), je vprašanje, koliko močno se bo v prihodnosti sploh še oprijemal protipriseljenske retorike. Volivcev, ki so zelo protipriseljensko usmerjeni, ne potrebuje več.
Trump za zdaj podprl Muska
Tako ne preseneča, da se je Trump v sporu med protipriseljenskimi pripadniki gibanja Maga in najbogatejšim človekom na svetu Elonom Muskom glede vizumskega sistema H1B postavil na stran drugega.
Za vizumski sistem H1B, ki ameriškim delodajalcem omogoča zaposlovanje tujcev za nekatere poklice, je tudi Trump v preteklosti trdil, da odžira delo Američanom (podobno je trdil J. D. Vance), zdaj pa ga podpira in celo prostodušno prizna, da ima v svojih podjetjih zaposlene tujce, ki imajo vizum H1B.
Množične deportacije nezakonitih priseljencev?
Vprašanje je tudi, ali bo Trump po 20. januarju uresničil svoje napovedi o množični deportaciji nezakonitih priseljencev. Ne pozabimo, vsak dvajseti zaposleni v ZDA je nezakoniti priseljenec, vsi priseljenci pa predstavljajo petino delovne sile v ZDA.
Razočana Laura Loomer proti Elonu Musku in tehnološkim milijarderjem:
I didn’t realize that when I was traveling the country working 20 hours a day to help Trump get elected that I would be getting a co-presidency with tech billionaires who have so much disdain for the MAGA base.
— Laura Loomer (@LauraLoomer) January 1, 2025
Sad to see so many who fought for him get unverified. Disappointed.
Za zdaj zaradi ohranitve vizumskega sistema H1B razočarani pripadniki gibanja Maga, kot sta vplivnica Laura Loomer (ta je bila pred volitvami 2024 skoraj nerazdružljiva s Trumpom, tako da so Trumpovi nasprotniki celo trdili, da imata razmerje) in Trumpov nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, napadajo le Muska in ne (še) Trumpa.
Laura Loomer proti Elonu Musku
Laura Loomer tako Musku, ki je leta 2016 podpiral demokratko Hillary Clinton, leta 2022 pa trdil, da bi republikanski predsedniški kandidat moral postati floridski guverner Ron DeSantis, očita, da je ugrabil gibanje Maga. Zanjo je Musk eden od tehnokratskih milijarderjev iz Silicijeve doline, ki ogrožajo ameriško demokracijo.
Zanimivo je, da je bila Laura Loomer ena prvih, ki ji je Musk po svojem nakupu Twitterja (zdaj X) vrnil uporabniški račun, zdaj, po grajah na Muskov račun, pa je Loomerjeva na svojem računu izgubila modro kljukico.
Predsednik Bannon in predsednik Musk
Podobno nad Muskom stresa jezo tudi Bannon. Ta pravi, da Musk ni ameriški nacionalist, ampak globalist. Zanimivo je, da je Musk postal zdaj tisto, kar je bil pred volitvami leta 2016 in še nekaj časa po njih Bannon.
Nekateri mediji in podporniki demokratov so Elonu Musku zaradi njegovega pomembnega vpliva na Donalda Trumpa že nadeli vzdevek predsednik Musk.
Za Bannona so demokratom naklonjeni mediji po Trumpovi zmagi leta 2016 trdili, da je on dejanski predsednik ZDA. Dobil je tudi vzdevek predsednik Bannon. Podobno zdaj trdijo za Muska: da bo po 20. januarju dejanski predsednik ZDA, Trump pa le njegova marioneta. Da je Musk v resnici predsednik Musk.
Bannon in Musk kot stari in novi guru evropske desnice
Muska in Bannona povezuje še nekaj. Bannon je bil pred leti, potem ko ga je Trump avgusta 2017 odpustil in ni bil več njegov svetovalec v Beli hiši, nekakšen guru protibruseljske in protiglobalistične evropske desnice.
Pred volitvami v Evropski parlament leta 2019 je Bannon celo skušal zgraditi omrežje evroskeptičnih desnih populističnih strank, ki bi zmagalo na volitvah in razbilo EU.
Musk izpodrine Bannona tudi na stari celini
Zdaj je to le preteklost, zdaj ga je tudi tukaj izpodrinil Musk, ki skuša postati novi guru in pokrovitelj evropske populistične desnice: zato je napovedal podporo britanski Reformni stranki Nigela Faragea, zato v Nemčiji podpira AfD, zato bo verjetno pred francoskimi predsedniškimi volitvami leta 2027 podprl Marine Le Pen.
Tvit nekega razočaranega pripadnika ameriške desnice.
Musk je navezal tudi tesne stike z italijansko premierko Giorgio Meloni. Ta je bila še pred leti tesno povezana z Bannonom.
Muskova dvojna igra
Pri Musku, ki se je rodil v Južni Afriki in šele pozneje prišel v ZDA, gre pri vprašanju priseljevanja tudi za dvojno politiko kot pri Trumpu. Če Musk v ZDA po ameriških volitvah podpira priseljevanje s pomočjo vizumskega sistema H1B (sam trdi, da ne podpira nezakonitega priseljevanja in da je zagovornik selektivnega priseljevanja), pa uporablja protipriseljensko retoriko, ko v Veliki Britaniji graja laburiste ali v Nemčiji podpira AfD.
Vprašanje seveda je, ali bo počilo tudi med protipriseljenskimi pripadniki gibanja Maga in Trumpom. In kaj se bo zgodilo v prihodnosti? Bodo razočarani pripadniki gibanja Maga našli pred volitvami leta 2028 novega odrešenika, ki tokrat ne bo imel fige v žepu tako kot Trump, ampak bo dejansko podpiral protipriseljensko politiko?
