Ministrstvo zavrača očitke o slabi obveščenosti poplavljencev glede hrambe računov za porabljena sredstva za obnovo

V zadnjih tednih so se v javnosti predvsem s strani opozicijskih strank pojavljali očitki, da se ljudje, ki so prejeli predplačila za obnovo svojih domov po poplavah iz avgusta 2023, srečujejo s težavami s posredovanjem dokazil glede porabe sredstev na ministrstvo za naravne vire. Med razlogi za to se je omenjalo dejstvo, da so stanovanja obnavljali v lastni režiji, zaradi česar nimajo računov. Očitki so leteli tudi na slabo informiranje s strani ministrstva za naravne vire, kar pa so na današnjem srečanju z novinarji pristojni zanikali.

Predložiti je treba dokazila

"Ljudi smo ves čas preko medijev, številke 114 in naših informacij seznanjali z dejstvom, da morajo hraniti račune, ki se nanašajo na nabavljen material ali opravljene storitve," je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil vodja sektorja za zmanjšanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu Ervin Vivoda.

Poudaril je, da morajo upravičenci dokazila predložiti za tisti del stroškov oz. opravljenih storitev, za katerega so prejeli neposredna plačila iz državnega proračuna. "Stiske ljudi izhajajo tudi iz dejstva, da imamo veliko stavb v večplastništvu, kjer se lastniki ne razumejo med seboj in se ne morejo dogovoriti o obnovi," je izpostavil.

Ponovil je, da imajo posamezniki po prejemu poziva za posredovanje dokazila o porabi sredstev predplačil in pojasnila, ali so s prejetimi sredstvi zaključili obnovo domov ali ne, štiri mesece časa, da se nanj odzovejo. Po zadnjih informacijah so na ministrstvu skupaj poslali več kot sedem tisoč pozivov, prejeli pa 1.346 odgovorov. Od tega iz 564 odgovorov izhaja, da so upravičenci obnovo zaključili, v 728 primerih pa ta še vedno poteka. "Moja ocena je, da smo prejeli veliko odgovorov, večina ljudi je s tem delom zadovoljnih," je izpostavil minister za naravne vire Jože Novak.

Dela še potekajo – podaljšan rok za predložitev dokazil

Če ljudje v posredovanem odgovoru navedejo, da obnova domov še ni zaključena, se jim po navedbah pristojnih rok za predložitev dokazil o porabi sredstev predplačil avtomatsko podaljša do 30. septembra letos. Če obnova tudi do takrat ne bi bila zaključena, pa je mogoče vnovično podaljšanje roka.

Petdeset milijonov evrov, danih občinam, je še v zraku

Med prejemniki predplačil za odpravo posledic poplav iz avgusta leta 2023 pa je bilo tudi 170 občin, ki so prejele 250 milijonov evrov. Tudi te so morale na pristojno ministrstvo v roku 12 mesecev dostaviti poročilo o porabljenih sredstvih. Na ministrstvu poudarjajo, da je večina občin to nalogo izvedla, nekaterim pa to ni uspelo. To pomeni, da bi lahko nekatere sredstva tudi vračale. "Občine, ki niso posredovale poročil, so bile prejšnji teden pozvane, da to naredijo v roku 14 dni," je opozoril Vivoda in dodal, da se to nanaša na 50 milijonov evrov dodeljenih sredstev.

Od skupno 350 objektov, ki so se zaradi ogroženosti znašli na seznamu za odstranitev, so po podatkih ministrstva pogodbe o odkupu objektov s strani države podpisane za 88 objektov, do zdaj pa je bilo zanje izplačanih 25 milijonov evrov odškodnin.

Na vidiku nova poplavna uredba

V luči poplavnih dogodkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, pa so na ministrstvu pripravili tudi novo poplavno uredbo, v kateri so predlagali posodobitve pogojevanja in omejevanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti pri poseganju v prostor. Javna obravnava uredbe je zaključena, trenutno pa o njeni vsebini tečejo še zadnja medresorska usklajevanja, v kratkem pa napovedujejo tudi njeno obravnavo na vladi.

Bistvena sprememba uredbe je, da se gradnjo infrastrukture dopušča na poplavnih območjih, vendar se jo pogojuje s tem, da je odporna na posledice dogodkov, kot so poplave. "Strožje pa je, da ne bo dopuščala gradnjo novih stanovanjskih območij na poplavno ogroženih območjih," je poudarila državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc. Foto: STA Po besedah državne sekretarke na ministrstvu Lidije Kegljevič Zagorc se pri pripravi uredbe niso zatekali k prepovedim, temveč da bi še naprej omogočali razvoj in življenje ljudi, ki pa je prilagojen novim razmeram. Bistvena sprememba je, da se gradnjo infrastrukture dopušča na poplavnih območjih, vendar se jo pogojuje s tem, da je odporna na posledice dogodkov, kot so poplave. "Strožje pa je, da ne bo dopuščala gradnjo novih stanovanjskih območij na poplavno ogroženih območjih," je bila jasna državna sekretarka.

Po pojasnilih Kegljevič Zagorc bo država v letošnjem letu pristopila tudi k izdelavi poplavnih kart za področje celotne Slovenije in pripravila tudi pravilnik o izdelavi hidrološko-hidravličnih študij oz. poplavnih kart. "Cilj je, da če se bodo tega lotile občine in investitorji, da bi to naredili v doglednem roku in da to ne bi zaviralo priprave prostorskih aktov in investicij. To je bila cokla, ki je bila povzročitelj zastojev v širšem prostorskem razvoju," je ocenila.

Na klopeh poslancev bo v kratkem zakon o gospodarskih javnih službah oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Gre za področje, ki do sedaj ni bilo urejeno z zakonskimi predpisi. Namen zakona je med drugim izvedba 70.a člena ustave, ki zadeva pravico do pitne vode, zagotavljanje dostopa do pitne vode s pitniki in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja. Zakon uvaja tudi neprofitnost gospodarskih javnih služb.

Novice Odbor DZ zavrnil predlog SDS, da poplavljencem ne bi bilo treba predlagati dokazil za izplačano pomoč

Novice Izplačila odškodnin za objekte s seznama za rušenje v polnem teku, po novem letu prva rušenja

Novice Predlogu novele zakona o popoplavni obnovi se nasmiha enotna podpora

Novice Za objekte s seznama za rušenje izplačano 7,5 milijona evrov odškodnin

Novice Novak: Na vodotokih se stvari premikajo v pravo smer, čaka pa nas še veliko dela