Naj planinska koča
Torek, 1. 7. 2025, 6.00
3 dni, 20 ur
Gorski reševalci Tolmin
82 intervencij, 30 hudo poškodovanih: kaj je razlog za porast poškodb v gorah?
Gore navdušujejo vedno več ljudi. Privlačijo jih s svojo mogočnostjo, lepoto in svobodo. A hkrati skrivajo pasti, ki jih brez izkušenj in spoštovanja lahko spregledamo. Ko gre nekaj narobe, so tisti, ki pridejo na pomoč, gorski reševalci. Eden izmed najbolj predanih kolektivov deluje v Tolminu. Z 2.342 urami intervencij v preteklem letu je GRS Tolmin nepogrešljiv člen varnosti v slovenskih gorah.
V pogovoru z dolgoletnima članoma Metodom Fonom in Miljkom Lesjakom se razkrivajo zgodbe, dragoceni nasveti in opozorila vsem, ki se podajajo v naravo – tako pohodnikom kot turistom, izkušenim planincem in tudi tistim, ki se tja podajo prvič.
Miljko Lesjak, tajnik GRS Tolmin, in Metod Fon, načelnik GRS postaje Tolmin
Vse skupaj se je začelo z nesrečo prijatelja
Za Miljka Lesjaka se je vse začelo z nesrečo v steni, ko je bil še svež alpinist. Prijatelju je skala zlomila nogo. "Improvizacija, nekaj klinov, vrv in goli pogum," se spominja. S prijatelji so izvedli prvo reševanje brez radijskih zvez, brez pomoči, brez izkušenj. "Takrat sem spoznal, da želim pomagati drugim. In od takrat je minilo že 46 let," dodaja ponosno.
Metod Fon se je gorski reševalni službi pridružil pred več kot 35 leti, iz radovednosti in ljubezni do hribov. Hitro pa je ugotovil, da ga to delo izpolnjuje tudi kot reševalca nujne medicinske pomoči: "Ta služba mi daje smisel. In kadar komu pomagaš, si notranje pomirjen."
Med gorskimi reševalci ni tipičnega dneva, vedno si v pripravljenosti
Delo gorskega reševalca ne pozna urnika. "Na voljo si 24 ur na dan. Ni praznikov, ni vikendov. Ko zazvoni telefon, greš," pravi Fon. V poletnem času, ko je največ obiskovalcev v gorah, so ekipe pogosto kadrovsko okrnjene zaradi dopustov. "Vsako gibanje, vsaka pot v teh mesecih se odvija z mislijo na to, da bo morda treba takoj na teren," ga dopolni Lesjak.
Danes pri organizaciji reševanj pomagajo sodobni komunikacijski sistemi, GPS, radijske zveze, terenska vozila in tudi helikopter. Kljub temu pa teren ostaja nepredvidljiv in težko dostopen – še posebej v tem delu Julijcev, kjer deluje GRS Tolmin.
Terensko vozilo: ključni člen pri vsaki intervenciji
V zahtevnem terenu Posočja je hitro dostopanje do kraja nesreče pogosto odločilnega pomena. Pri tem imajo terenska vozila GRS Tolmin ključno vlogo. Posebej izpostavljajo model Dacia Duster, ki je zaradi svoje okretnosti in vzdržljivosti idealen za dostop po ozkih in zahtevnih gorskih poteh. Vozilo po večini uporabljajo kot predhodnika, opremljen s strešnim kovčkom pa omogoča tudi samostojno posredovanje v manj zahtevnih primerih.
Pomembnost mobilnosti potrjujejo tudi statistični podatki: v letu 2024 so samo za reševanja s terenskimi vozili prevozili 4.930 kilometrov, skupno – z upoštevanjem vaj, usposabljanj in preventive – pa kar 31.480 kilometrov. To pomeni, da so člani GRS Tolmin lani opravili skoraj toliko poti, kot bi jih potrebovali za pot okoli Zemlje.
"Naše terensko vozilo ni le sredstvo za prevoze, ampak pogosto tudi prva povezava med poškodovanim in zdravstveno pomočjo. Duster je pravzaprav član naše ekipe," poudarja Metod Fon.
Ko srce hoče več, kot telo zmore
Med vsemi zgodbami, zbranimi čez leta, se ena težava pojavlja znova in znova – ljudje precenijo svoje zmožnosti. Tako fizične kot psihične.
"To je danes največja težava. Ljudje gredo v gore slabo pripravljeni, neustrezno obuti, s premalo opreme, brez rezervnih oblačil, brez hrane in tekočine. Sredi dneva, ko je vročina največja, se odpravijo na turo, ki je daljša in zahtevnejša od njihove pripravljenosti," opozarja Miljko Lesjak.
Pogosto gre za obiskovalce, ki se ne zavedajo, da hoja v gore ni enaka sprehodu po parku. Čeprav so poti videti dobro označene in aplikacije prikazujejo dostopnost, je realnost v gorah lahko povsem drugačna. V trenutku se lahko spremeni vreme, pot se zapre zaradi podrtega drevja ali snežišča, teren postane spolzek, megla zabriše orientacijo.
Poseben poudarek zaslužijo turisti in tisti, ki se za izlete odločajo spontano. "Srečujemo ljudi, ki v hribe pridejo v supergah, v kratkih rokavih, brez nahrbtnika. In potem jih preseneti nevihta, pade temperatura, zmanjka jim moči. Lahko bi se umaknili, pa ne vedo, kam. In pokličejo na pomoč," pravi Metod Fon.
Od dehidracije do padcev s padalom
V nekaterih primerih ni šlo zgolj za neprijetno izkušnjo, ampak so bile posledice hude – telesne in psihološke. "Imeli smo primere dehidracije, hude izčrpanosti, pa celo paničnih napadov. Ko človek ugotovi, da je predaleč, preutrujen, da ne more več naprej – in da je sam," dodaja Lesjak in opozori tudi na psihološki vidik: "Ljudje danes v gore pogosto hodijo zaradi selfija na vrhu. Za všeček na družbenih omrežjih so pripravljeni tvegati. Ne vprašajo se, kako bodo prišli dol, ali so sposobni, ali imajo dovolj informacij, ali so dobro preverili vremenske razmere."
Pri tem se pogosto zgodi, da pohodniki podcenijo tudi pomen varne hoje navzdol – nesreče se zgodijo tudi pri sestopanju, ko so mišice utrujene, koncentracija pade, teren pa je zahteven.
In ne gre le za telesno pripravljenost. Mnogi niso navajeni osnovne orientacije, ne znajo uporabljati zemljevida. "Naša realnost je, da marsikoga že en odcep ali prečkanje snežišča spravi v stisko. Tisti, ki poznajo planinske poti, si znajo pomagati. Drugi pa pogosto zmrznejo v takih situacijah," pojasnjuje Fon.
Gorske reševalce pokličejo na pomoč v najrazličnejših situacijah: "Od padalcev s poškodbami hrbtenice do planincev, ki jih premagata vročina ali dehidracija. Pozimi se pogosteje srečamo z omrzlinami, poleti tudi z udari strele," razlaga Lesjak.
Včasih so razlogi presenetljivi. Spominja se skupine, ki se je izgubila pri slapu Gregorčič, ker so iskali pobeglega psa in jih je ujela noč. "Ljudje nas pokličejo v stiski, pogosto jih je strah in se ne znajdejo. Naš prihod pa jih vedno pomiri. Bolje, da pokličejo enkrat preveč kot enkrat premalo."
Število nesreč v gorah v zadnjih letih narašča
Lesjak in Fon opažata, da je število nesreč v zadnjih letih naraslo predvsem zaradi priljubljenosti planinarjenja in posledično večje množičnosti. "Ljudje se zanašajo na aplikacije, izberejo napačno uro vzpona, ne spremljajo razmer v gorah," pojasnjuje Fon.
Ena najbolj zgovornih tovrstnih zgodb je tista o vietnamskih turistih, ki so v poletni obutvi hoteli na zasneženi Krn. "Idejo so dobili iz aplikacije. Opreme pa nobene."
Lani 82 intervencij – med njimi kar 30 hudo poškodovanih
Leto 2024 je bilo za Gorsko reševalno službo Tolmin znova zelo aktivno. Skupno so posredovali na 82 intervencijah, med njimi je bilo 67 reševalnih in 15 iskalnih akcij. Statistika razkriva zahtevnost dela: kar 30 ljudi je bilo hudo poškodovanih, šest nesreč je bilo smrtnih, v enem primeru je oseba ostala pogrešana, 44 intervencij se je končalo s srečnim koncem – z lažjimi poškodbami ali celo brez njih.
Največ nesreč je bilo povezanih z gorskimi aktivnostmi (32), sledijo padalske nesreče (21) in druge športne dejavnosti. Akcije so največkrat potekale na območju Tolmina, Kobarida in Ajdovščine, pri čemer so člani GRS Tolmin skupaj opravili 2.342 ur reševalnega dela. V številnih akcijah so sodelovali tudi zdravniki (v 39 primerih) in helikopterske posadke (v 30 primerih).
Največ intervencij so imeli aprila in v poletnih mesecih, kar kaže na to, da poletna sezona zahteva največ pripravljenosti, usposobljenosti in hitrosti.
Gorska reševalca svetujeta, kako se pravilno pripraviti na izlet v gore.
-
Načrtujte turo glede na svoje sposobnosti.
-
Spremljajte vremensko napoved, razmere v gorah in na poti.
-
Vedno poskrbite za osnovno opremo: topla oblačila, svetilka, prva pomoč, dovolj tekočine in hrane.
-
Uporabite zemljevid in preverite signal.
-
Obvestite nekoga, kam greste in kdaj se nameravate vrniti.
"Pozimi je treba imeti tudi dereze, cepin, čelado. Poleti pa zaščito pred soncem in nevihtami. In predvsem znanje, kako to opremo uporabljati," poudarjata.
Za konec: dva nasveta, ki rešujeta življenja
Na vprašanje, kaj bi položila na srce vsem, ki se podajajo v hribe, Miljko Lesjak odgovori jasno: "Ne ogrožajte življenja za všeček na družbenih omrežjih. Načrtujte odgovorno, cenite svoje zdravje."
Metod Fon pa doda: "Narava nam veliko daje. Naj jo ljudje izkoristijo, a hkrati spoštujejo. Naj skrbijo za lastno varnost in varnost svojih bližnjih – samo tako bo izlet lep spomin, ne travmatična izkušnja."
Za varno v gore – z glavo in srcem
Gorski svet je čudovit, a nepredvidljiv. Ko se znajdemo v težavah, so tu prostovoljci – gorski reševalci, ki brez pomisleka zapustijo svoje domove, službe, družine in gredo pomagat. Njihove zgodbe niso le zgodbe o pogumu, temveč tudi o neprecenljivi človeški solidarnosti.
Naj bo ta članek opomin, da gremo v gore pripravljeni, premišljeno in spoštljivo – do sebe, drugih in narave.
Z novo oblikovno linijo znamke Dacia Duster izstopa v svojem segmentu
Novi Duster je odločen, dinamičen in močnejši kot kadarkoli prej. Oblikovanje je skrbno prilagojeno tako, da izžareva samozavest. Tehnološko je tudi bolj povezan in naprednejši. Z multimedijskim zaslonom z diagonalo 26 centimetrov ponuja vrhunsko izkušnjo, s sistemoma Media Display in Media Nav Live pa zagotavlja brezžično povezljivost z Apple CarPlay™ in Android Auto™, sprotne prometne informacije ter osemletno posodobitev navigacije. Sistem Arkamys 3D Sound s šestimi zvočniki zagotavlja odličen zvok med vožnjo.
Visoka oddaljenost od tal, skrbno izbrane mere in prepoznavna robustna drža mu dajejo trden značaj, pripravljen na vsako dogodivščino.
