Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matej Podgoršek COVER1

Petek,
1. 8. 2025,
19.00

Osveženo pred

1 teden, 1 dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,46

Natisni članek

Natisni članek

pohodništvo Naj planinska koča Naj planinska koča nasvet za izlet v hribe Kamniška koča na Kamniškem sedlu Dom v Kamniški Bistrici Kamniško sedlo gore hribi Kamniško-Savinjske Alpe Brana

Petek, 1. 8. 2025, 19.00

1 teden, 1 dan

Nasvet za izlet v hribe (96.)

Iz doline na Kamniško sedlo in še naprej, na Brano #video

Matej Podgoršek COVER1

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,46
Brana | Brana, kraljica Kamniško-Savinjskih Alp | Foto Matej Podgoršek

Brana, kraljica Kamniško-Savinjskih Alp

Foto: Matej Podgoršek

Zahtevna označena pot in kar 1.650 višinskih metrov. Za marsikoga se tak podvig zdi nemogoč. Tudi zame se je zdel pred leti. A z vztrajnostjo in redno hojo v klanec prej ali slej zmoremo vsi. Tokratni Siolov nasvet za izlet v hribe je tako tudi motivacija. Iz doline Kamniške Bistrice vas ne vabimo le na Kamniško sedlo, ampak še naprej na Brano.

Virnikov Grintovec
Sportal Virnikov Grintovec, vzpon na izjemen razglednik, kjer rastejo gobe #video

Kamniško sedlo in v ozadju Brana | Foto: Matej Podgoršek Kamniško sedlo in v ozadju Brana Foto: Matej Podgoršek Ko sem se pred kratkim tretjič ali že četrtič vzpenjal proti Kamniškemu sedlu, so oživeli spomini na moj prvi vzpon iz doline Kamniške Bistrice na sedlo med Plenjavo in Brano. Bilo je pred kakšnimi 15 leti, ko sem bil brez hribovske kondicije in še z vsaj desetimi kilogrami več. Na dveh tretjinah vzpona, Pri Pastirjih, sem bil že "mrtev", prav zaripel v obraz. Sicer sem zmogel do sedla, a te ture še vrsto let nisem ponovil. Z redno hojo v klanec, če se le da vsaj enkrat na teden, v zadnjih letih tisoč višinskih metrov in več ter 15-, 20-, tudi 30-kilometrske krožne ture zame niso več tak napor. Pred vzponi po zahtevnih poteh - izpostavljenih, s klini, jeklenicami in skobami, kjer korak ni najbolj stabilen - pa imam še vedno strahospoštovanje. Vendarle je padla odločitev, da vzpon na Kamniško sedlo podaljšam še na Brano, torej za dodatno uro in 400 višinskih metrov vzpona po zahtevnejši poti.

V videoposnetku poglejte, kako je videti vzpon iz doline Kamniške Bistrice na Brano:

Poteka že 11. sezona akcije Naj planinska koča, ki jo pripravljata Siol.net in Planinska zveza Slovenije. Glasujete lahko tukaj. Združujemo ljubitelje hribov, spodbujamo k obiskovanju gora in koč ter širimo zavest o varnem in odgovornem odnosu do narave.

Spodnji del vzpona skozi gozd | Foto: Matej Podgoršek Spodnji del vzpona skozi gozd Foto: Matej Podgoršek Parkiramo na velikem parkirišču pri Domu v Kamniški Bistrici, tik pred koncem asfaltne ceste (od avgusta 2025 je plačljivo, 10 evrov za cel dan), in turo tako začnemo na nadmorski višini 601 meter. Številni se sicer odločijo za parkiranje nekoliko višje, na Jermanci (900 m), da si vzpon skrajšajo za slabo uro, a so pred kratkim planinci poročali, da je makadamska cesta do tja precej zdelana. Če pustimo avto pri planinskem domu oziroma pri izviru Kamniške Bistrice, bomo ne nazadnje tudi manj obremenjevali gorski svet. Torej: gremo iz same doline! Po nekaj deset metrih nas table in markacije s ceste usmerijo desno v gozd. Za ogrevanje se za kakšne pol ure pešpot kar strmo vzpne proti spodnji postaji tovorne žičnice.

Pogled navzgor od Pastirjev na Kamniško sedlo | Foto: Matej Podgoršek Pogled navzgor od Pastirjev na Kamniško sedlo Foto: Matej Podgoršek Nad potokom Sedelšček strmina za pol ure popusti, do razpotja, kjer se v desno odcepita nemarkirani pot skozi Repov kot in pot na Kamniškega Dedca, mi pa nadaljujemo levo po markirani poti in se začnemo znova strmo vzpenjati. Pot je lepo urejena, tehnično ni zahtevna. Po dobrih dveh urah vzpona smo na prvi markantni točki ture, Pri Pastirjih (1.430 m). Za njo je nekaj naslednjih korakov lahkotnejših, a naravnost pred nami se bo pokazala zaključna strmina proti sedlu, levo pa bomo uzrli skalnata južna pobočja Brane. Zgodaj zjutraj je to golo pobočje še v senci in za vzpon bolj primerno. Pot se vzpenja cikcak, tako da višinske metre lažje premagujemo. S pogledom nazaj vidimo Kompotelo, Vrh Korena in Zvoh nad Krvavcem. 

Pohodniške ideje Mateja Podgorška lahko na Siol.net spremljate vsak petek.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu 
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Dleskoškova planota
Sportal Velika Zelenica, manj obljuden razglednik nad Robanovim kotom #video

Kamniška koča na Kamniškem sedlu | Foto: Matej Podgoršek Kamniška koča na Kamniškem sedlu Foto: Matej Podgoršek Ko sem se sam bližal Kamniškemu sedlu, sem dokončno sklenil, da bom turo podaljšal na dvatisočaka Brano. Zato sem imel s sabo tudi čelado. A že nad Kamniško kočo na Kamniškem sedlu, na 1.864 metrih, nas čakajo vrhunski razgledi, še posebej prek sedla navzdol na Logarsko dolino. Izostrite pogled in prepoznali boste novi dom na Okrešlju (še kar ni dokončan) in slap Rinka. Desno od sedla se dviga Planjava, levo pa Brana. 

Kamniško sedlo in nad njim Brana | Foto: Matej Podgoršek Kamniško sedlo in nad njim Brana Foto: Matej Podgoršek

Na delu nam je v pomoč jeklenica. | Foto: Matej Podgoršek Na delu nam je v pomoč jeklenica. Foto: Matej Podgoršek Lahko pa na sedlu pošteno piha, zato tudi sredi poletja v nahrbtniku ne smejo manjkati dolgi rokavi. Nas bo pa uro dolg vzpon - po zahtevni označeni poti - zagotovo ogrel. Pod severnimi stenami Brane veter običajno popusti. Tam si nadenemo čelado, ker obstaja nevarnost padajočega kamenja, še posebej če kdo hodi pred nami. Pa tudi kakšen gams se najde. Najprej prečkamo večje melišče, nato vstopimo v skalnat svet. Na treh krajših odsekih so nam v pomoč varovala, na prvem jeklenica (gladka plošča), na drugem skobe in klini (izpostavljeno), na tretjem prav tako klini, saj je potrebnega malo poplezavanja. A zmoremo tudi manj izkušeni v takem terenu. 

Pogled navzdol na Kamniško sedlo in melišče pod Brano, ki ga moramo najprej prečkati. | Foto: Matej Podgoršek Pogled navzdol na Kamniško sedlo in melišče pod Brano, ki ga moramo najprej prečkati. Foto: Matej Podgoršek

Kamniško sedlo (1.864 metrov) in Brana (2.253 metrov)

Izhodišče
: Dom v Kamniški Bistrici (601 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.650 metrov
Čas za vzpon: štiri ure in pol
Zahtevnost: zahtevna označena pot (do Kamniškega sedla nezahtevna)

Zemljevid planinske poti na Brano najdete na maPZS.

Krajši odsek tik pod vrhom, kjer je treba malo poplezavati, a ni nič zahtevnejšega. | Foto: Matej Podgoršek Krajši odsek tik pod vrhom, kjer je treba malo poplezavati, a ni nič zahtevnejšega. Foto: Matej Podgoršek Vršni del vzpona na Brano je nato manj zahteven. In smo na kraljici Kamniško-Savinjskih Alp, na 2.253 metrih. Nagrajeni smo z izvrstnimi razgledi: navzdol na Logarsko dolino in Kamniško sedlo, proti vzhodu na Planjavo, proti jugo na Veliko planino in proti Ljubljanski kotlini, najlepši pogled pa je proti zahodu in severozahodu - od Krvavca prek Kalškega grebena in Korskega sedla do najvišjih vrhov Kamniških Alp (Grintovec, Dolgi hrbet, Skuta, Rinke in Turska gora).

Pogled na vrhove med Kompotelo in Kokrskim sedlom | Foto: Matej Podgoršek Pogled na vrhove med Kompotelo in Kokrskim sedlom Foto: Matej Podgoršek

Najvišji vrhovi KSA vključno z Grintovcem | Foto: Matej Podgoršek Najvišji vrhovi KSA vključno z Grintovcem Foto: Matej Podgoršek Sledi še sestop, ko je pravzaprav potrebne še več previdnosti, saj je korak navzdol po gruščnatem in kamnitem terenu vselej manj stabilen kot navzgor. Po poti pristopa se najprej vrnemo na Kamniško sedlo oziroma na Jermanova vrata, kot ga nekateri imenujejo, do Kamniške koče. Prva planinska koča med Brano in Planjavo je stala že leta 1906. Danes tu ponujajo prenočišča - za avgust imajo še proste postelje - in seveda okusno planinsko hrano. Koča je od začetka junija do začetka oktobra odprta vse dni v tednu, zunaj poletne sezone pa občasno ob koncih tedna.

Sledi še več kot uro in pol dolg sestop v dolino po že znani poti mimo Pastirjev. Skupaj v dolžino naredimo 15 kilometrov. Okrepčamo se lahko tudi v koči na izhodišču, kopanje pri izviru Kamniške Bistrice pa je odsvetovano.

V hribe je treba zgodaj, takole se po jasnem jutru pooblači že ob desetih dopoldne. | Foto: Matej Podgoršek V hribe je treba zgodaj, takole se po jasnem jutru pooblači že ob desetih dopoldne. Foto: Matej Podgoršek

Poiščite še več nasvetov za izlet v hribe:

Peca Kordeževa glava
Sportal Vzpon na Peco, kraljico Koroške, s posebnim namenom #video
Košutnikov turn
Sportal Z idilične planine Dolga njiva na razgledni Košutnikov turn #video
Volajsko jezero Wolayer See
Sportal Pod mogočnimi vrhovi do najlepšega jezera v Karnijcih, Wolayer See #video
Krn
Sportal Za vzpon na Krn poleti izberite pot iz Drežnice #video
Tolminske planine planina Sleme
Sportal Idilične tolminske planine po samotni poti s 1.400 višinci #video
Vogar Bohinjsko jezero
Sportal Vzpon na Pršivec s pogledom na Bohinjsko jezero in Triglav #video
Kofce Košuta Velike Kladivo
Sportal Pohod na Kofce in po grebenu Košute do Velikega Kladiva #video
Ojstrnik Bistriška planina
Sportal Pohod na Ojstrnik, najbolj vzhoden dvatisočak v Karnijskih Alpah #video
Ojstrc Hochobir
Sportal Krožna tura na Ojstrc (Hochobir), razglednik v zamejski Sloveniji #video
planina Zajamniki
Sportal Iz doline na idilične Zajamnike. In sestop skozi Voje. #video
Logarska dolina Rinka Okrešelj
Sportal Pohod po Logarski dolini in vzpon ob Rinki na Okrešelj #video
Begunjščica
Sportal Pohod na Roblek in Begunjščico čez Kalvarijo #video
Olševa
Sportal Odmaknjena Olševa s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe, ki vzame dah
Raduha
Sportal Raduha, najboljši razglednik v Zgornji Savinjski dolini #video
Ne spreglejte