Naj planinska koča
Petek, 4. 7. 2025, 18.00
3 ure, 55 minut
Nasvet za izlet v hribe (92.)
Za vzpon na Krn poleti izberite pot iz Drežnice #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Popoldanski pogled na Krn in Krnčico nad vasjo Drežnica
Ni dvoma, da je ena bolj markantnih slovenskih gor Krn. Kako mogočno se s svojim travnatim južnim pobočjem dviga nad dolino reke Soče. A tura po tem pobočju poleti ni priporočljiva, saj nas sonce žge ves čas vzpon, zato smo poiskali alternativno. Gora je vendarle vredna obiska, pa še planinsko zavetišče tik pod vrhom je odprto le poleti. Na Krn gremo iz Drežnice. To je petkov Siolov nasvet za izlet v hribe.
Iz Drežnice poleti štartamo pred šesto zjutraj.
Južna pot na mogočni Krn s planine Kuhinja je najlažja in najkrajša (tri ure), a zelo sončna. Podobno velja za vzpon od Krnskega jezera, ki poteka po severovzhodnem pobočju. Če pa se na Krn povzpnemo iz vasi Drežnica, bomo dve tretjini vzpona opravili po senčnem zahodnem pobočju in tako pohod na Krn, ki nam bo vzel približno štiri ure, ne bo prevroč niti poleti. Pa še cesta do Drežnice je precej prijetnejša kot do Kuhinje (tista je zelo ozka).
V videoposnetku poglejte, kako je videti poletni pohod na mogočni Krn:
Na razpotju po dveh kilometrih gremo naravnost po lažji pešpoti.
Ko se iz Kobarida zapeljemo navzgor v Drežnico, smo nemudoma očarani. Brez dvoma gre za eno najlepših gorskih kulis pri nas. Vasica leži pod strmimi zahodnimi stenami Krna, Srednjega vrha in Krnčice (na to zagotovo moramo enkrat v prihodnje). Na osrednjem križišču v vasi zavijemo desno in se zapeljemo še do osnovne šole, kjer ob igrišču lahko parkiramo (553 m). Pred šolo je tabla Krn, štiri ure, ki nas usmeri na markirano pešpot. Povprečnemu planincu lahko ta pot sicer vzame več kot štiri ure hoje (po uradnih markacijah zahteva pet ur). Krenemo desno mimo šole v gozd, kjer se vzpon začne zelo zložno po precej kamniti poti, očitno je bila narejena kot mulatjera v času soške fronte.
Večji del poti je speljan po vojaški mulatjeri.
Nekoliko višje prečkamo večji pašnik, kjer nas pozdravijo najprej koze, nato še ovce. Seveda ne smemo pozabiti za sabo zapreti vrat. Po dveh kilometrih hoje (približno 40 minut) smo na razpotju dveh poti na Krn. V levo se odcepi zelo zahtevna plezalna pot Silva Korena (čelada, samovarovalni komplet), mi pa nadaljujemo naravnost po običajni pešpoti, primerni za vse, na kateri potrebujemo le primerno obutev, več litrov vode in dovolj energije. Pot se dviga v serpentinah, tako so jo v skoraj navpično pobočje v času prve svetovne vojne vklesali vojaki. Vas bo vse niže, mi pa še vedno v prijetni senci. Prvi premor lahko naredimo pri lovski koči, kjer se odpre pogled navzdol na Kobarid, levo od njega je Matajur, desno pa kobariški Stol.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Tik pod planinskim zavetiščem
Od lovske koče naprej je pot še naprej zložna, speljana je po pobočjih dobrih 1.500 metrov visokega Kožljaka. Višje gozd postaja vse redkejši in s pogledom navzgor bomo uzrli vršna pobočja Krna s planinskim zavetiščem. So pa očitno tu pot pred kratkim uredili markacisti, saj je počiščena in pokošena. V približno dveh urah in pol naredimo tisoč višinskih metrov, ko se dvignemo z zahodnega pobočja na sončno južno in dosežemo razpotje (1.620 m), kjer se z desne priključi pot s Kuhinje.
Gomiščkovo zavetišče (2.182 m) je odprto od 25. junija.
Vrh Krna, 2.244 metrov nad morjem
Krenemo levo proti vrhu. Pred nami je še skoraj ura in pol vzpona, še 600 višinskih metrov. V tem času so ta sončna pobočja polna drobnega planinskega cvetja. Ko pogledamo navzdol, vidimo Kožljak in dolino Soče, ob pogledu navzgor pa počasi, res počasi, vse večje postaja Gomiščkovo zavetišče na Krnu. To je na nadmorski višini 2.182 metrov. Odprto je od 25. junija in predvidoma do druge polovice septembra. Od koče do vrha (2.244 m) je še deset minut hoje po precej skalnatem terenu. Vrh Krna rade ovijajo meglice oziroma dobi oblačno kapo, tako da tudi poleti ne bo odveč, če bo v nahrbtniku kakšna jakna ali flis.
Izhodišče: Drežnica (553 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.680 metrov
Čas za vzpon: štiri ure
Dolžina ture: 15 km
Zahtevnost: tehnično nezahtevna pot
Zemljevid planinske poti iz Drežnice na Krn najdete na maPZS.
Pogled proti severu, navzdol na Krnsko jezero, najvišji vrhovi Julijcev pa so zaviti v meglice.
Spustimo se do Krnske škrbine in Batognice.
Krn je res izvrsten razglednik, če le ni v meglicah. Navzdol proti jugu bodo pod nami planina Kuhinja, vas Krn in dolina Soče. Na drugo stran Krnsko jezero, visoko nad njim pa nekoliko bolj v daljavi Triglav in preostali najvišji vrhovi Julijskih Alp. Proti zahodu se Krnsko pogorje nadaljuje s Srednjim vrhom in Krnčico, proti vzhodu pa na Batognico in Vrh nad Peski.
Za sestop lahko izberemo isto pot ali pa naredimo krajši ovinek. Spustimo se lahko v smeri zahoda na sedlo med Krnom in Batognico (Krnska škrbina, 2.056 m). Turo lahko tu podaljšamo še na Batognico, kjer ne manjka ostankov soške fronte. Na Krnski škrbini se z leve strani priključi pot od Krnskega jezera, mi pa navzdol krenemo po desni poti proti planini Kuhinja. Zdaj se zložno spuščamo po travnikih prečno na južno pobočje Krna. Tu je pot manj uhojena. Pripelje nas do že znanega razpotja Kuhinja/Drežnica, kjer se po poti pristopa vrnemo na izhodišče. Sestop vzame vsaj tri ure, celoten krog pa je dolg skoraj 15 kilometrov.
Med sestopom prečimo južna pobočja Krna, kamor rade zaidejo krave s planine Kuhinja.
