Naj planinska koča
Petek, 20. 6. 2025, 17.00
1 teden, 6 dni
Nasvet za izlet v hribe (91.)
Vzpon na Pršivec s pogledom na Bohinjsko jezero in Triglav #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
Popoldanski pogled z Vogarja navzdol na Ribčev laz in na Bohinjsko jezero
Eno najboljših izhodišč za obisk slovenskih gora je Bohinj, saj se od tam lahko podamo na greben tolminsko-bohinjskih gora, pa na Komno in v samo osrčje Julijskih Alp. Gneča in visoke cene parkiranja nas poleti sicer jezijo, a v visokogorju naredimo nekaj za telo in dušo ter tako pozabimo na negativne misli. Tokrat vas povabimo na turo iz Stare Fužine na Vogar in naprej na Pršivec, za sestop pa priporočamo pot prek fužinskih planin.
V Bohinju se je začela poletna turistična sezona in z njo višje cene parkiranja – od junija do septembra tri evre na uro (ob jezeru, v Stari Fužini), pri čemer ne poznajo maksimalne dnevne tarife. Deset ur za daljši pohod in hiter skok v jezero nas tako stane 30 evrov. Imajo pa organiziran javni prevoz P+R iz Bohinjske Bistrice in Srednje vasi, ko lahko parkiramo za pet evrov in se peljemo za dva evra na planinska izhodišča v Stari Fužini (Vorančkojca), Vogar in planina Blato. Težava so le ure odhodov.
P+R je v Srednji vasi (Senožete), od kjer mini avtobus v Staro Fužino in na planino Blato vozi ob 5.30 (linija 5), a vse dni v tednu samo od 30. junija do 31. avgusta, sicer pa ob koncih tedna in praznikih.
Iz Srednje vasi (Senožeta) prvi jutranji mini avtobus vozi v Staro Fužino in na Blato ob 5.30 (linija 5), a vse dni v tednu samo od 30. junija do 31. avgusta, sicer pa le ob koncih tedna in praznikih. Pri tem je treba vedeti, da je v Senožetah tudi parkirišče za avtodome in se zna zgoditi, da prostora za osebna vozila ne bo. Iz Bohinjske Bistrice (Kobla in Danica) pa je prvi prevoz do jezera, Stare Fužine in na Blato na voljo šele ob 7.10, kar pa je poleti za prave planince seveda prepozno. Vse dni na teden je na voljo od 25. junija do 28. septembra. Vse ure prevozov najdete tukaj.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pot na Vogar in Pršivec:
Jutro na vzletišču Vogar. Nasproti je Črna prst.
Tako nam običajno ne preostane drugega, kot da za pohod, ki ga opisujemo v naslednjih vrsticah, parkiramo v Stari Fužini na parkirišču Vorančkojca, torej pri koritih Mostnice. S parkirišča turo začnemo v smeri severa, kratek čas še po asfaltni cesti, ki pelje do planine Blato, ob kateri bomo tudi našli prvo tablo za Vogar. Minuli teden so bile krave še na pašniku nad Mostnico, zdaj so jih že odgnali na fužinske planine. Po nekaj minutah hoje nas planinski smerokazi za Vogar in Pršivec usmerijo levo navzgor prek pašnika. Hitro smo v gozdu in začne se kamnita, a ne prestrma markirana pešpot, ki se v nekaj serpentinah dvigne na naš prvi cilj, to je vzletišče Vogar (manj kot ura vzpona). Tu se nam odpre prvi pogled na Bohinjsko jezero in na greben spodnjih bohinjskih gora s Črno prstjo.
Prek planine Spodnji Vogar proti Kosijevem domu
Kosijev dom na Vogarju je vse dni v tednu odprt že od maja.
Z razgledišča se pešpot, ki preide v ozko makadamsko cesto, zložno vzpenja prek planine Spodnji Vogar. Držimo se označene poti in ne hodimo po travnikih. Po dobri uri hoje od izhodišča dosežemo Kosijev dom na Vogarju (1.054 metrov), poimenovan po pokojnem članu Planinskega društva Železničar, Dragu Kosiju, ki je imel velike zasluge za izgradnjo doma v 60. letih. Še nekaj minut naprej, na začetku planine Zgornji Vogar, je razpotje. Krenemo v levo proti Pršivcu in planini Viševnik, vrnili pa se bomo z desne.
Zdaj se debelo uro po lepi senčni in nezahtevni pešpoti zložno vzpenjamo po pobočjih med Vogarjem in Pršivcem. Na dveh razpotjih, ki sledita, se držimo levo, sledimo poti proti Pršivcu in torej ne zavijemo na prvem razpotju desno za Vodični vrh in na drugem desno za planino Viševnik. Ko se vlaka na manjši poseki konča, se začne fizično zahtevnejši del ture. Še opozorilo: ne pozabite se zaščititi pred klopi, po milih zimah jih je vsako leto več (in lahko so tudi nad 1.400 metri). Pričaka nas še en lažji oviratlon prek podrtega drevja.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Na zaključnem strmem vzponu na Pršivec se nam odpre ta pogled proti grebenu tolminskih gora.
Pogled proti vrhu Pršivca
Višje kot smo, vse več je bujno cvetoče rumene navadne pogačice iz družine zlatičevk. Vzpon ima le dva krajša tehnično nekoliko zahtevnejša dela. Pri prvem si pomagamo z dvema klinoma. Nad njim se nam znova odprejo nepozabni razgledi, nad smrekami navzgor proti Triglavu, pod njimi navzdol na Bohinjsko jezero in naravnost proti grebenu Tolminskih gora z najvišjim Tolminskih Kukom. Premagati moramo še dve zaporedni nižji skalnati stopnji, a je na obeh nekaj jeklenih skob v pomoč, poprimemo se še z rokami in ju zlahka premagamo. Nato pa že uzremo vrh Pršivca (1.761 metrov), ki ga v nekaj naslednjih minutah tudi osvojimo. Ta strmejši del nam vzame slabo uro. Skupaj bomo do vrha hodili (skupaj s postanki) tri ure in pol, hitrejši pa dve in pol.
Izhodišče: Stara Fužina, parkirišče Vorančkojca (600 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.150 metrov
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Pršivec najdete na maPZS.
Na Pršivcu, 1.761 metrov visoko.
Idilična planina Viševnik
Do vrha je bilo sedem kilometrov in pol, za sestop pa raje izberemo sicer kilometer daljšo pot prek fužinskih planin (skupaj torej 16 kilometrov). Spustimo se torej po severnem manj strmem pobočju Pršivca. Tudi tu je pešpot markirana, tako da se brez težav znajdemo. V pol ure smo na planini Viševnik (1.620 metrov), kjer je od junija do konca septembra odprto Bregarjevo zavetišče. Še 20 minut naprej je planina pri Jezeru. Zaradi tamkajšnjega hektar in pol velikega jezera, kjer je kopanje seveda prepovedano, je ena bolj obiskanih. Koča na Planini pri Jezeru (1.457 metrov) je poletne štiri mesece odprta vse dni v tednu, nočitev v koči stane 30 evrov. Seveda poskrbijo tudi za vašo lakoto. Ta planina je sicer izhodišče za številne ture v osrčje Julijcev, tudi proti dolini Triglavskih jezer in na Zelnarico.
Planina pri Jezeru
Od koče sestopimo po sprva makadamski cesti v smeri planine Blato. Nižje na označenem razpotju krenemo desno po pešpoti proti Vogarju. Še prek planine Zgornji Vogar in smo že pri zdaj že znanem Kosijevem domu (v eni uri od planine pri Jezeru). Ta je vse dni odprt že od maja. Če ne prej, si tu privoščimo zasluženo malico. Dobro kuhajo, pa še nekaj ceneje je kot denimo na Golici. Celoten sestop do Stare Fužine nam vzame skoraj tri ure. In če smo pripravljeni prispevati še kak evro v bohinjsko občinsko blagajno, bo prijala osvežitev v jezeru, ki pa pravzaprav sploh ni tako hladno.
Koča na Planini pri Jezeru je v poletnih štirih mesecih odprta vse dni v tednu.
