Petek, 28. 6. 2024, 19.00
5 mesecev, 3 tedne
Nasvet za izlet v hribe (56.)
Odmaknjena Olševa s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe, ki vzame dah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Eden najlepših razglednih grebenov v Sloveniji. Pod njim panoramska gorska cesta. Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe s severne strani. Pravi preizkus hribovske kondicije, saj je strmina na turi res tista prava. Pa še učna ura iz arheologije. To je Olševa z najvišjim vrhom Govco. Ima toliko čarov, a je vseeno malo obiskana.
Govca (1.929 metrov) je najvišji vrh grebena Olševe.
Dve uri vožnje iz Ljubljane, prav toliko iz Maribora, še iz samo 74 kilometrov oddaljenega Celja ura in pol. To je razlog, da med tednom na pohodu na Olševo morda ne boste srečali prav nobenega pohodnika, gneče pa ne bo niti ob koncu tedna. Pa ima tura, kot zapisano v uvodu, res vse (razen planinske koče ob poti, se je pa mogoče okrepčati na kakšni od turističnih kmetij). Gre za tri kilometre dolg greben, ki se na najvišjem vrhu, Govci, dvigne do 1.929 metrov nad morjem. Najbolj priljubljeno izhodišče je kmetija Rogar (1.240 m) ob Solčavski panoramski cesti le nekaj sto metrov pred cerkvico Sv. Duh (pod kmetijo je ob panoramski cesti urejeno parkirišče, medtem ko je tisto pred Sv. Duhom samo za goste tamkajšnje kmetije Strevc).
Cerkvica Sv. Duh s kuliso Kamniško-Savinjskih Alp
Po Zgornji Savinjski dolini se zapeljemo mimo Luč do Solčave, tam pa desno navzgor do zaselka samotnih kmetij Podolševa. Iz doline do Rogarja je osem kilometrov, nekaj tudi makadamskih. Že Solčavska panoramska cesta je vredna izleta, saj se tu kar vrstijo kmetije v idiličnem gorskem svetu ter odpirajo pogledi proti Logarski dolini ter Kamniško-Savinjskim Alpam. Kmetija Rogar je najvišje ležeča turistična kmetija pri nas, nekaj kilometrov naprej je Klemenškova kmetija (s kuliso Logarske doline ena najbolj fotografiranih), nekaj kilometrov nazaj v smeri Koroške pa pod severnimi stenami Raduhe kmetija Bukovnik, najvišje ležeča kmetija v Sloveniji (1.327 m). Olševa je sicer del gorskega masiva Karavanke.
Poglejte, kako je videti krožna pot po Olševi:
Takoj za kmetijo se pot postavi strmo navkreber, najprej gre še po vlakah, nato po ozki pešpoti.
S parkirišča se po makadamski cesti vzpnemo do kmetije Rogar (oziroma Štiftar) in nato za kmetijo desno navzgor po strmem kolovozu v gozd. Strmina večji del prve polovice ture ne bo popustila. Pot je lepo markirana, do prvega cilja – Potočke zijalke (1.660 m) – pa so še table za medvedovo pot, ki nas vodijo do tega arheološkega najdišča. Tu sta živela tako jamski medved kot jamski človek, v jami so našli številne koščene konice, tudi najstarejšo šivanko na svetu, pa kar 150 lobanj jamskega medveda. Za vzpon do jame potrebujemo eno uro in premagamo 400 višinskih metrov. Že izpred jame se nam odpre izvrsten pogled na Logarsko dolino in na Kamniško-Savinjske Alpe.
Izhodišče je kmetija Rogar (Štiftar) ob Solčavski panoramski cesti. S pogledom na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Že od Potočke zijalke se odpre pogled na Kamniško-Savinjske Alpe: levo Velika Zelenica, nato Ojstrica, pa na sredini Planjava, Kamniško sedlo in Brana nad Logarsko dolino in desno Skuta in Grintovec.
Krajši zavarovan odsek z jeklenico tik od Potočki zijalki
Pohod nadaljujemo desno od jame, kjer nas čaka tehnično nekoliko zahtevnejši del. A gre le za krajši izpostavljen odsek pod strmimi stenami, kjer pa je v pomoč jeklenica. Tudi če ste manj izkušeni ali če vas je strah višine, ne bi smeli imeti težav. Po strmi ozki pešpoti še naprej hitro pridobivamo višinske metre. Ko dosežemo razpotje poti za Govco in Obel kamen, smo na manjšem balkonu. Z njega ne vidimo le panorame Kamniško-Savinjskih Alp ter Logarske doline, temveč čez rob navzdol tudi naše izhodišče – Solčavsko panoramsko cesto in cerkvico Sv. Duh.
Razgledni balkon nad Potočko zijalko in ob razcepu poti na Obel kamen ali neposredno proti Govci.
Pogled z Obel kamna na začetek grebena Olševe. V ozadju je Ojstrc (Hochobir).
Na tem razpotju lahko izberemo eno ali drugo pot. Desna, neposredna, proti Govci se proti vrhu grebena vzpenja bolj položno in je precej manj izpostavljena. Po tej za celoten vzpon potrebujemo približno dve uri. Če pa izberemo levo, čez Obel kamen (1.911), bo hoje vsaj za pol ure več. Nas pa najprej čaka kakšnih 15, 20 minut zelo strme stezice do skrajnega zahodnega roba grebena Olševe in nato pohod po ponekod izpostavljeni stezici po grebenu (prek Obel kamna). Na krajšem sestopu z Obel kamna pa do točke, kjer se priključi neposredna pot proti Govci, je krajši skalnat odsek precej strm in nevaren za zdrs. Za zadnji del vzpona se torej poti spet združita. Po razglednem grebenu (na obe strani) se hodi malo gor malo dol.
Pohod po grebenu Olševe, malo gor malo dol ... Stezica je ozka, ponekod precej izpostavljena.
Izhodišče: kmetija Rogar, Podolševa (1.240 m)
Višinska razlika po poti: 700 metrov
Čas za vzpon: dve uri
Zahtevnost: delno zahtevna markirana pot
Pogled proti Logarski dolini in KSA
Nagrada na osvojene višinske metre je čudovit razgled na vse smeri neba. V smeri juga bo pred nami Raduha, proti jugozahodu pa zdaj povsem nezastrt pogled na Kamniško-Savinjske Alpe s severne strani – od Dleskoškove planote s Križevnikom in Veliko Zelenico prek Ojstrice, Planjave in Brane (vmes Kamniško sedlo) pa vse do Skute, Dolgega hrbta, Grintovca in Jezerske Kočne. Ob dobri vidljivosti bomo v smeri zahoda v daljavi prepoznali Storžič in greben Košute. Na drugo stran grebena Olševe je zamejska Slovenija v Avstriji, bližnji bolj markanten vrh je v smeri severozahoda nad Železno kaplo – Ojstrc (Hochobir). Še smer vzhod: najbližje Peca, nekaj dlje Uršlja gora.
Pogled z Govce nazaj na prehojen greben Olševe
Pogled z Govce naprej proti nadaljevanju grebena z Gladkim vrhom. V ozadju je Raduha.
Za sestop bo najlažja izbira pot pristopa, torej nazaj mimo Potočke zijalke. Lahko pa pohod še nekoliko podaljšamo in naredimo krožno turo. Z Govce nadaljujemo po grebenu Olševe v smeri koče na Grohotu, mimo Visoke peči do Gladkega vrha (1.850). Tam se čez večji strm travnik pot spusti neposredno v dolino oziroma proti Solčavski panoramski cesti. Ker na Gladkem vrhu razcepa in poti navzdol nisem našel, sem krenil kar čez travnik in nato med smrekami najprej dol, ko sem po nekaj minutah s pomočjo digitalnega zemljevida le našel markirano pot. Gre za ozko in malo shojeno stezico, ki se res strmo, nič prijazno za kolena, spusti do panoramske ceste. Tudi sestop lahko vzame celo uro, nato pa sledi še tri kilometre zložnega vzpona po Solčavski panoramski cesti nazaj do izhodišča.
Krožna tura skupaj nanese dobrih 11 kilometrov (če se sprehodimo še do cerkvice Sv. Duh), 930 višinskih metrov vzpona in 940 metrov spusta. Je delno zahtevna tako kondicijsko (zaradi strmine) kot tehnično (nekaj izpostavljenih delov). Za turo od Rogarja do Govce in vrnitev po isti poti pa se naredi sedem kilometrov in 700 višinskih metrov.
Po Solčavski panoramski cesti nazaj na izhodišče. Pogled navzgor na greben Olševe.
