Petek, 1. 9. 2023, 14.00
1 leto, 1 mesec
NASVET ZA IZLET V HRIBE (29)
Gorski raj v poljskih Visokih Tatrah, ki očara in obenem šokira
Vse več Slovencev zadnja leta odkriva gore in pohodniške poti tudi prek meje. Po Dolomitih in Avstriji začenjamo odkrivati še Visoke Tatre na Poljskem in Slovaškem. Vračamo pa se z mešanimi občutki. V Siolovi petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe vam opišem najlepši in najbolj priljubljen pohod v poljskih Tatrah, ki me je očaral z naravo, ki je povsem drugačna od naše alpske, a obenem šokiral zaradi gorskega množičnega turizma in kulture ter neprimerne opreme domačih pohodnikov.
Pred TPN je na voljo več kot 1.100 parkirnih mest. In poleti so vsa polna že navsezgodaj. Tatre so zahodni del gorovja Karpati. Najvišji vrhovi so prav v Visokih Tatrah: Gerlachovsky Štit (2.655 m) na Slovaškem in Rysi na Poljskem (2.501 m). Gradijo jih pretežno magmatske kamnine, predvsem granit, in zato so tako drugačne barve kot Alpe, že skoraj črne. Barvni kontrast je še toliko močnejši zaradi lišajev in bujnega zelenega gozda. Padavine so namreč precej pogoste, popoldanske nevihte nekaj običajnega tudi po sončnih jutrih brez oblačka. Zato je zgoden štart za pohodniške ture še toliko pomembnejši (pelerina pa v nahrbtniku ne sme manjkati). Značilnost tega gorskega grebena na meji med Slovaško in Poljsko pa so številna ledeniška jezera (okoli 200). Tako ima skoraj vsaka dolina svoja "sedmera jezera".
Jezero v krnici Czarny Staw pod najvišjo poljsko goro Rysy (2.501 m). Seveda se v gorskih jezerih tudi v Visokih Tatrah ne sme kopati. Omejitev je še mnogo več, saj gre za območje narodnega parka. V Tatrzanski Park Narodowy (TPN), ki je blizu Zakopan, s sabo ne smete pripeljati psa, prepovedani so nabiranje gob, hoja zunaj urejenih pešpoti (tako so dostopni le redki vrhovi), divje kampiranje, povzročanje hrupa, hranjenje divjih živali ...
Pri vseh teh pravilih je tako težko razumljivo, da podpirajo množični turizem, kakršnega nisem doživel ne v Sloveniji ne v Dolomitih. Marsikdo se čudi, ko je ob koncih tedna v dolini Vrata več kot 160 avtomobilov že ob šestih zjutraj, na parkirišču Palenica Bialczanska pri Lysi Polani, kjer je vstop v omenjeni narodni park in na planinske poti, pa je prostora za več kot 1.100 osebnih vozil. In brez predhodnega plačila parkirnine prek spleta (55 zlotov oziroma dobrih 12 evrov) avgusta ob koncih tedna v dolino in do parkirišča sploh ni mogoče priti. Sam sem prišel ob sedmih zjutraj, parkirišče je bilo že skoraj polno, pozneje je prišlo še več avtobusov. Potem si lahko preračunate, da to pomeni več tisoč pohodnikov. Toliko o varovanju narave in predvsem miru za živali. Gre tudi za območje medveda, a verjetnost, da bi ga ob toliko ljudeh srečali, je zelo majhna.
Poglejte, kako je videti krožna tura po narodnem parku Tatre na Poljskem:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
A narava je na vsakem koraku tako zanimiva in drugačna, da je na ta pohod vseeno vredno iti. Vstopnina na pohodniške poti v TPN je devet zlotov (dva evra), na vstopu so na zemljevidu narisane pohodniške poti. Te so lepo markirane, pri čemer pa so markacije različnih barv – vsaka pot oziroma destinacija ima markacijo svoje barve. Manjkajo le informacije o zahtevnosti poti in zato se predvsem domačini (Poljaki) tudi na nekoliko težje ture odpravljajo brez prave pohodniške opreme, začenši z obutvijo. Da o pohodniški kulturi ne izgubljamo besed. Da bi pozdravili ali se umaknili, za to večina še ni slišala.
Morskie Oko, največje jezero v Visokih Tatrah. Na nadmorski višini 1.395.
Za Visoke Tatre značilen strm stopničast vzpon do jezera Czarny Staw. Osrednja destinacija v TPN je Morskie Oko (1.395 m). S 34 hektari površine, 51 metri globine in skoraj 10 milijoni kubičnih metrov vode je največje jezero v Tatrah. S parkirišča Palenica Bialczanska (982 m) krenemo po asfaltirani cesti po rdeči poti. Večji del osemkilometrske poti do jezera je cesta (le nekaj bližnjic seka serpentine po lepi tlakovani pešpoti). Strmina ni pretirana, do jezera tako potrebujemo okoli dve uri. Že nekaj minut pred jezerom nam prvič vzame dih amfiteater okoliških gora, visokih več kot dva tisoč metrov. Pri jezeru stoji večja planinska koča.
Pešpot je speljana okoli jezera, pohod pa je vredno nadaljevati vsaj še do naslednjega jezera – Czarny Staw pod Rysami (1.583 m). Krenemo levo ob jezeru in po slabe pol ure na nasprotni strani zavijemo levo navzgor po še naprej rdeči poti. Tu se bomo po strmi in za Visoke Tatre značilni kamniti stopničasti pešpoti v pol ure vzpeli za še 200 višinskih metrov. In pred nami bo v krnici Czarny Staw in nad skoraj navpičnimi stenami nad njim najvišja poljska gora Rysy (s te strani je vzpon nanjo zelo zahteven, manj zahteven pa je s slovaške strani od Popradskega jezera). S tega jezera se nam odpira lep pogled tudi nazaj navzdol na Morskie Oko in na dolino, po kateri smo se vzpeli.
Izhodišče: Palenica Bialczanska (982 m)
Višinska razlika po poti: 600 m
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: lahka markirana pot
Poglejte ta čudovit razgled pod najvišjo poljsko goro:
Sestop po isti poti ali nadaljevanje po krožni turi
Pogled nazaj na jezero Morskio Oko (od jezera Czarny Staw). Sestopimo po istih "stopnicah" in nato po drugi strani jezera nazaj do koče. In tam bo sredi dopoldneva že takšna gneča, da bomo raje pobegnili. Če imate dovolj ali se vreme že kisa, se lahko po cesti vrnete v dolino. Če pa vas bo osupljiva pokrajina vlekla naprej, kot je mene, ko sem letos prvič odkrival Visoke Tatre, pa lahko pohod podaljšate v sosednjo dolino petih jezer (Dolina Pieciu Stawow). Zahtevnejša in daljša je pot, označena rumeno, lažja in nekaj krajša pa modro. Ta se začne nekaj deset metrov navzdol od koče pri jezeru Morskie Oko.
Prek grebena do sosednje doline petih jezer (še dodatnih 500 višincev). Ta pot je kondicijsko in tehnično malo zahtevnejša, a nič pretiranega, mestne superge pa pač zanjo niso primerne (a tudi tu boste srečali tako obute Poljake). Kamnita pešpot se vzpne za 300 višinskih metrov, nato malo spusti in še enkrat vzpne za 150 višincev (Swistowa Kopa je najvišja točka na 1.858 m). Najprej se nam bo odprl pogled nazaj proti jezeru Morskie Oko, ko pa dosežemo vrh grebena, pa naprej navzdol v dolino petih jezer. Videli bomo spodnje štiri. Sledi strm spust proti jezerom, prečkali bomo tudi melišče velikih skal, kakršna so za Tatre zelo značilna. Za prečenje tega grebena bomo potrebovali približno dve uri. Tako kot tudi piše na tabli pri koči ob jezeru Morskie Oko. Časovnice na tablah v Tatrah so namreč bolj realne kot v Alpah oziroma so po zmožnostih hitrejših pohodnikov. Če denimo pri nas za vzpon potrebujete tretjino manj časa, kot piše na tablah, v Tatrah ne bo tako.
Pogled z najvišje točke pohoda (Swistowa Kopa, 1.858 m) na dolino petih jezer.
Idilična koča pri najmanjšem od petih jezer v dolini Pieciu Stawow. Pri spodnjem jezeru Przedni Staw je še ena planinska koča. Če ste pripravljeni čakati v vrsti za malico (morda septembra ne bo več take gneče kot avgusta). Po modromarkirani poti pohod nadaljujemo še mimo manjšega jezera (Maly Staw), nad katerim je idilična lesena koča, in do največjega Wielki Staw (preostala dva sta višje po dolini navzgor). Pred nami je zdaj še sestop proti izhodišču, in sicer se pri velikem jezeru usmerimo desno navzdol na zeleno pot. Ta nas pelje mimo slapu Wielka Siklawa. Pot se tu strmo spušča, večinoma po skalah, zato je potrebne nekaj več previdnost (pol ure). Še posebej, če nas je že ujel dež. Spodnji del sestopa po dolini Roztoki je nekoliko položnejši in poteka po gozdni makadamski cesti (ena ura). Približno pol ure pred parkiriščem pridemo nazaj na asfaltno cesto, po kateri smo se vzpeli proti jezeru Morskie Oko. Celotna krožna tura je dolga približno 24 kilometrov, premagamo okoli tisoč višinskih metrov in za samo potrebujemo okoli osem ur (brez postankov).
Višinska razlika po poti: 1.100 m
Čas za pohod: osem ur (brez postankov)
Zahtevnost: lahka markirana pot (nekaj več previdnosti le na nekaj krajših odsekih)
Še štiri ture za "začetnike" v slovaških Visokih Tatrah: