Petek, 25. 8. 2023, 15.30
8 mesecev
NASVET ZA IZLET V HRIBE (28)
Pogledi na ledeniška jezera v Julijcih, ki vzamejo dah #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
Pogled s poti na Stenar nad Srednje Kriško jezero in Pogačnikov dom nad njim.
Pod vtisom pravkar končane pohodniške odprave po Visokih Tatrah, kjer ne manjka nepozabnih pogledov na ledeniška jezera, vam v naši petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe v sklopu akcije Naj planinska koča predlagam pet planinskih izletov z najlepšimi pogledi na jezera v naših krajih. Ni jih veliko, a so toliko lepša!
Pogled na Veľke Hincovo pleso z vzpona na Koprovsky Stit. Visoke Tatre, Slovaška.
Pravkar sem se vrnil z izleta v Visokih Tatrah na Slovaškem in Poljskem. Te spadajo pod Karpate in so za razliko od apnenčastih in dolomitnih Alp pretežno grajene iz magmatskih kamnin (granit) in zato precej temnejše. Druga značilnost je veliko število ledeniških jezer (v slovaščini imajo za tako jezero celo svojo besedo – pleso). Najpogosteje se omenja številka 200 (160 na slovaški in 40 na poljski strani). Največje na Slovaškem je Vel'ke Hincovo pleso (20 hektarjev), na Poljskem pa Morskie Oko (34 hektarjev). Če malo karikiramo (pa ne zgrešimo veliko), bi lahko rekli, da ima vsaka dolina svoja sedmera jezera. V Sloveniji pa se lahko pohvalimo le s peščico ledeniških jezer: Blejsko in Bohinjsko ter visokogorska (Triglavska sedmera, Kriška in Krnska). Jih pa zato toliko bolj ponosno obiskujemo, tudi zamejska Rabeljsko in Bolopeška smo vzeli za svoja. V naslednjih odstavkih vam zato predlagam pet pohodov z najlepšimi pogledi na omenjena jezera.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Vogar in Pršivec s pogledom na Bohinjsko jezero
Vogar
Parkiramo v Stari Fužini in po cesti krenemo proti Vogarju. Markirana pot kmalu zavije levo prek pašnika progi gozdu in na ne preveč strmo gozdno pešpot. Po približno uri hoje smo na vzletišču za zmajarje na Vogarju, ki je tudi ena od klasičnih razglednih točk na Bohinjsko jezero. Pohod lahko od Kosijevega doma na Vogarju (1.054 m) nadaljujemo po neposredni poti na Pršivec. Do vrha je še nekaj manj kot ura in pol. Pot je vse bolj strma, ponekod precej ozka, ob koncu pa je na krajšem odseku treba tudi malo poplezati prek skal. Se nam pa v zgornjem delu vzpona ves čas odpira neverjeten pogled nazaj proti Bohinjskemu jezeru. S takšne perspektive ga res ne vidite pogosto! Če se vam bo zdelo, da bo sestop po isti poti zahteven, lahko izberete drugo možnost in sestopite v smeri severa proti Planini pri Jezeru in od tem nazaj proti Vogarju.
Izhodišče: Stara Fužina (600 m)
Višinska razlika po poti: 1.160
Čas za vzpon: dve uri in pol
Zahtevnost: lahka markirana pot do Vogarja, naprej delno zahtevno
Mala Tičarica s pogledom na Dvojno jezero
Pogled z Male Tičarice na Dvojno jezero v dolini Triglavskih jezer.
Najlepši pogled s ptičje perspektive na Triglavska sedmera jezera je na Dvojno jezero. S svojim vozilom ali organiziranim prevozom iz Bohinja se zapeljemo do parkirišča pod planino Blato, kjer začnemo pohod po spodnjih bohinjskih planinah. Najprej po strmi cesti do planine pri Jezeru, nato sledi položnejši del poti do Dednega polja in planine Ovčarija. Na Ovčariji izberemo desno pot – čez Štapce. Tukaj se začne pot znova vzpenjati. Na Štapcah sledimo tablam desno v smeri Tičarice in Zelnarice. Najprej se še vzpenjamo skozi pas rušja, nato pa prek strmih travnatih pobočij proti grebenu Tičarice. Sledi še en razcep, kjer izberemo levo pot na Malo Tičarico. Po približno treh urah se nam odpre pogled prek grebena navzdol na Dvojno jezero s planinsko kočo. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa na Štapcah zavijemo desno proti Dvojnemu jezeru in se nato iz doline Sedmerih jezer proti Ovčariji vrnemo po položnejši spodnji poti, imenovani čez Prode.
Izhodišče: planina Blato (1.147 m)
Višinska razlika po poti: 1.100
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: lahka markirana pot
Glasujte za naj planinsko kočo 2023.
Kriški podi s pogledom na Kriška jezera
Pogled na Spodnje Kriško jezero pod Pihavcem. Eden najlepših v Julijcih!
Še ena vsem zelo dobro poznana planinska pot. Če ste med tistimi, ki je še niste prehodili, pa se vam bo vtisnila v spomin prav zaradi pogledov na Kriška jezera. In najlepši je prav tisti prvi – na Spodnje Kriško jezero. Parkira se v dolini Zadnjica ali nekaj sto metrov nižje po cesti v vasi Trenta. S parkirišča krenemo po cesti po dolini in na prvem razcepu zavijemo levo navzgor proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Pod spodnjo postajo tovorne žičnice se začne stara vojaška mulatjera, ki se cikcak po strmem pobočju zložno vzpenja proti Kriškim podom. Gozd zamenja rušje, bliže ko smo meji dva tisoč metrov nadmorske višine, vse bolj smo v kamnitem svetu. Ko bo Pogačnikov dom že v našem vidnem polju, se s poti v desno odcepi neoznačena stezica. Po njej lahko dosežemo Spodnje Kriško jezero. A še lepši pogled nanj bo tik pod kočo – s ptičje perspektive. In nad njim mogočni zašiljeni Pihavec. Levo od Pogačnikovega doma pa se pod nami odpira pogled na Srednje Kriško jezero (nad njim pa Stenar). Sestopimo po isti poti, lahko pa pohod podaljšamo, na primer na Stenar, kamor smo vas že povabili. Višje na Kriških podih se nam odpre tudi nepozaben pogled na Srednje Kriško jezero s planinskim domom tik nad njim.
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
Višinska razlika po poti: 1.400
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: lahka markirana pot
Jerebica s pogledom na Rabeljsko jezero
Jerebica
Mejni vrh Jerebica oziroma Cima del Lago pred nekaj leti ni poznalo veliko ljudi, z družabnimi omrežji se je vse spremenilo. Fotografije s pogledom na Rabeljsko jezero so obkrožile Slovenijo in zato si nanjo želi toliko več ljudi. Pohod naj smo vam pred leti že opisali, zato tokrat le na kratko. Manj zahtevna, pa vseeno delno zahtevna pot je z italijanske strani. Parkira se nad jezerom v smeri Neveljskega prevala. Pot je markirana z italijanskimi markacijami in številko 653. Povprečni pohodnik bo za vzpon potreboval tri ure, večji del poti pa je precej strm. Na Jezerskem sedlu, kjer zavijemo levo, strmina sicer popusti, je pa tura v nadaljevanju bolj kamnita in ponekod tudi izpostavljena. Na enem mestu je treba splezati prek petmetrske stopnje, a se da dobro prijeti. Do vrha se boste še trikrat ali štirikrat poprijeli skal, a le za korak ali dva. Ob tej poti planinske koče ni. Sestop je po isti poti.
Izhodišče: Bele Vode, Rabeljsko jezero (980 m)
Višinska razlika po poti: 1.150
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: delna zahtevna markirana pot
Babji zob s pogledom na Blejsko jezero
Babji zob
Ja, lahko bi našli še kak lep pogled na Krnsko jezero (na primer kar s samega Krna), a kot peti predlog dodajam še nekoliko krajšo turo v predalpskem svetu. In nenazadnje omeniti moramo tudi Blejsko jezero, ki je vendarle eden od simbolov Gorenjske in Slovenije. In najbolj kulten pogled nanj je z Babjega zoba. Pohod na rob Jelovice smo podrobneje opisali že lani. Parkiramo kar v dolini, pred selskim mostom čez Savo Bohinjko. Prečimo reko in sledimo makadamski cesti proti vasi Kupljenik. Po uri hoje smo že na koncu oziroma začetku vasi, kjer se začne markirana pešpot na Babji zob. Ta je na trenutke precej strma. Strmina popusti šele nad planino Prihod. Še pred vrhom se nam z roba Jelovice že odpirajo pogledi proti Bledu.
Izhodišče: Selski most čez Savo Bohinjko (427 metrov)
Višinska razlika po poti: 750 metrov
Čas za vzpon: dve uri in 15 minut
Zahtevnost: lahka markirana pot
