Petek, 19. 8. 2022, 13.00
1 leto, 2 meseca
NASVET ZA IZLET V HRIBE (10.)
Zavetišče pod Špičkom, eden najlepših razgledov, ki ga ne pozna vsak #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,03
4
Špiček in zavetišče pod Špičkom visoko nad Zgornjo Trento.
Koča, ki vam jo kot cilj pohoda predlagamo tokrat, ni tako znana kot številne druge v slovenskih gorah, a se izpred nje odpira eden od najlepših razgledov v Julijskih Alpah. To je zavetišče pod Špičkom (2.064 m) nad dolino Zadnja Trenta.
Zavetišče pod Špičkom (2.064 m) je gotovo poznano bolj izkušenim planincem, ki se odpravljajo tudi na plezalne smeri, še posebej tistim, ki so se že povzpeli na eno od najmogočnejših slovenskih gora, na Jalovec. Tisti, ki izbirate tehnično nezahtevne poti, pa za to kočo morda sploh še niste slišali. In tako pot do ene od najlepših razglednih točk v Julijskih Alpah tudi sredi poletja ni prenatrpana s planinci kot tiste bolj znane, na primer pot do Slemenove špice ali mulatjera do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Sam sem zavetišče pod Špičkom "odkril" nedavno na Instagramu, kjer mladi oskrbnici te koče delita svoj in planinski vsakdan nad Zadnjo Trento.
Koča oziroma zavetišče torej stoji nad dolino Zadnje Trente, pod že od daleč vidno skalnato ostrico, ki se imenuje Špiček. Tu je bila nekoč italijanska vojaška opazovalnica, od leta 1950 pa je planinska postojanka. Zavetišče je bilo pozneje nekajkrat prenovljeno in povečano, nazadnje leta 2014, saj ga je poškodoval snežni plaz. Oskrbnici vsak dan pripravita enolončnico in sladico, 20 ležišč pa je sredi poletja običajno zasedenih. Sončni vzhod in sončni zahod pred kočo sta zagotovo nepozabna. Zavetišče je odprto od sredine junija in predvidoma do konca septembra.
Panorama izpred zavetišča pod Špičkom proti Zadnji Trenti in najvišjim vrhovom Julijcev
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na profilu na Instagramu Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Pod Mojstrovkami
Do zavetišča pod Špičkom se lahko odpravimo iz Zadnje Trente oziroma od koče pod izvirom Soče ali pa z Vršiča. Poti tehnično nista zahtevni. Sam sem izbral pot z Vršiča. Ta je poleti zaradi množice turistov in neurejenega prometnega oziroma parkirnega režima oblegan vse dni v tednu, zato je pametno, da smo na izhodišču že zgodaj zjutraj. Parkiramo na vrhu prelaza ali nekaj serpentin nižje pri Erjavčevi koči, da nas že prvih 10 minut vzpona do prelaza ogreje pred sorazmerno dolgim pohodom.
Na poti nas spremljata Zadnja Trenta in Bavški Grintavec.
Ne gre za klasičen gorski vzpon do koče in nato spust, saj je višinska razlika med izhodiščem in zavetiščem 450 metrov, pravzaprav pa na poti do Špička naredimo približno 800 višinskih metrov vzpona in nato še ob vrnitvi na Vršič 400 višinskih metrov vzpona. Dolžina poti je 7,5 kilometra v vsako smer.
Začetek poti najdemo desno od koče, kjer občasno prodajajo spominke, kjer se cesta spusti v Trento. Po nekaj metrih pridemo na razpotje, tam krenemo levo navzdol (desno gre pot na Mojstrovko). Sledimo oznakam za Jalovec in Špiček. Prvi del poti hodimo malo gor, malo dol, malo položno pod strmimi pobočji Mojstrovk. Steza je ponekod ozka, zato nekaj previdnosti pred zdrsom ne bo odveč. Na dveh mestih nam je v pomoč jeklenica.
Kako je videti pot do zavetišča pod Špičkom, poglejte v videu:
Del poti vodi skozi gozd, del je na odprtem in in zato uživamo v razgledih navzdol proti Zadnji Trenti. Opazili bomo tudi kočo pod izvirom Soče. Gora, ki jo bomo opazovali naravnost pred sabo, na koncu Zadnje Trente, je Bavški Grintovec. Ko se nam po uri in pol hoje razgled odpre na vse strani neba, bomo daleč pred sabo, nekoliko v desno, že ozrli Špičko. Pohod nadaljujemo pod južnimi pobočji Jalovca.
Levo od Jalovca in Velikega Ozebnika že opazimo skalnato ostrico, Špiček.
Ko se vrnemo v gozd, se spust konča in začne pot vendarle bolj vzpenjati. Na prvih dveh razcepih še krenemo desno (v smeri Jalovca in Špička), na tretjem pa naravnost proti zavetišču (desno vodi najkrajša pot na Jalovec z Vršiča). Vsi razcepi so lepo označeni s tablami na drevesih ali napisih na skalah na tleh, tako da ni bojazni, da bi zašli.
Zadnji del vzpona
Više pustimo gozd za sabo in hodimo najprej po lepo urejeni poti po manjšem melišču, pozneje po kraških podih. Sem in tja je vzpon nekoliko strmejši, a Špiček in zavetišče pod njim že vidimo pred samo in zato dobimo nekaj dodatne energije. Do zavetišča na nekaj več kot 2.000 metrih nad morjem pridemo v treh urah in pol (hoje je za tri ure, a nam bodo postanki za razglede in fotografiranje zagotovo vzeli vsaj pol ure).
Zavetišče pod Špičkom (2.064 m)
Izhodišče: Vršič (1.611 m)
Višinska razlika: 800 metrov do koče in 400 metrov do izhodišča
Čas pohoda: tri ure do koče in dve uri in pol nazaj
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zavetišče pod Špičkom in zahodno steno Velikega Ozebnika
Malica z razgledom za čisto desetko, bi lahko opisali minute ali morda celo uro in več, ki jo bomo preživeli v koči pod Špičkom. Levo nad nami je strma zahodna stena Velikega Ozebnika (za njim se skriva Jalovec), naravnost navzdol pred nami pa je pravi amfiteater Zadnje Trente. Tri najmogočnejše gore, ki jih bomo opazovali v daljavi, pa so Prisojnik, Razor in Triglav. Samo predstavljajte si, kako čudovite so, ko so osvetljene s soncem ob sončnem zahodu.
A če ne prespimo v zavetišču, tega nismo deležni. Čaka nas še vrnitev na izhodišče, ki je torej nekoliko zahtevnejša kot običajno. Vrnemo se po isti pot, a ker se najprej spustimo nižje od Vršiča, nas v drugem delu "sestopa" čaka še približno 400 višincev vzpona. Tako za vrnitev potrebujemo samo kakšne pol ure manj kot za "vzpon". Gre za celodnevni pohod, ki ni poseben samo zaradi razgledov, temveč tudi zaradi zelo raznolikega in razgibanega terena.
Ob povratku pogled na Prisojnik, Razor, Triglav in druge vrhove Julijcev ter Trento.
Na spreglejte še drugih pohodniških idej tega poletja:
4